Takoj po praznikih bodo pogajanja med vlado in sindikati prešla v ključno fazo, je poudaril Türk. Od teh pa bo odvisno, kako bo videti varčevalni sveženj, naš vzdržen finančen razvoj in kakšni bodo drugi ukrepi.

Pogajalce je zato pozval, naj se pogajajo pošteno, v dobri veri in z občutkom za skupen sporazum. Odločitve, ki bi bile dosežene s preglasovanjem ali ki bi pustile občutek, da so vsiljene, ne bodo dobre, opozarja.

Najpogumnejše dejanje Slovencev
Predsednik Türk je poudaril tudi, da se danes včasih ustvarja občutek, da obstaja nekakšen nujen konflikt med gospodarstvom in javnim sektorjem. Ta občutek pa je umeten, saj tak konflikt ne obstaja, in nobenega razloga ni, da bi ga ustvarjali, je izpostavil.

Na slovesnosti so se spomnili tudi padlih borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade. Predsednik je poudaril, da je bil upor slovenskega naroda zoper okupatorja v drugi svetovni vojni najpogumnejše dejanje v zgodovini slovenskega naroda. Slovesnosti se je udeležilo okoli 5.000 ljudi.
Žerjav: Varčevalni ukrepi niso uničevanje
V izjavi za javnost se je oglasil tudi predsednik SLS-a Radovan Žerjav, ki je poudaril, da tudi danes v središče med drugim postavljamo delo, pravico do dela in pravico do plačila za opravljeno delo.

Meni, da pri vladnih predlogih ne gre za uničevanje, ampak je uravnoteženje javnih financ
"prvi pogoj, da se lahko uspešneje nadaljujejo drugi ukrepi za razbremenitev gospodarstva in ohranjanje ter odpiranje novih delovnih mest".

Pri tem dodaja, da bremena krize ne sme nositi le zasebni sektor, ampak je težo bremena treba pravičneje prerazporediti na vse segmente družbe.
Janković: Brez jablane ni jabolk
Dopoldne je tudi na Rožniku v Ljubljani potekal tradicionalen prvomajski shod. Ljubljanski župan Zoran Janković se je v svojem nagovoru dotaknil predvidenih vladnih varčevalnih ukrepov, pri katerih po njegovem mnenju ne gre za varčevanje, ampak za uničevanje. Pojasnil je, da je to podobno, kot če bi rekli: "Posekajmo jablano, jeseni bomo pa pobirali sadove."

Prav tako je spomnil na dogovor, ki ga je šest predsednikov parlamentarnih strank sklenilo s predstavniki sindikatov in upokojencev, da enostransko ne bodo posegali v pridobljene pravice. "Pa smo dobili vlado, ki ta dogovor zanika," je dejal. Sam sicer nasprotuje stavki in referendumom, a kapo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) vseeno nosi s spoštovanjem, kajti zagovarja dialog, je pojasnil.

Nezavidljiv položaj slovenskih delavcev
Praznik dela se letos prekriva s sprejemanjem varčevalnih ukrepov, da je položaj delavcev v Sloveniji negotov, pa kažejo tudi številke. Konec marca je bilo v uradno evidenco brezposelnih vpisanih 110.859 ljudi, kar je sicer 2,4 odstotka manj kot lani, a so delodajalci v prvem trimesečju letošnjega leta prijavili za 1,4, odstotka manj prostih delovnih mest kot leto prej, kažejo podatki zavoda za zaposlovanje.

Praznik dela praznujemo v spomin na dogodke v Čikagu leta 1890, ko so delavci s protestom zahtevali 8-urni delavnik. V spopadih s policijo je bilo šest delavcev ubitih, 1. maj pa je postal praznik delavstva. Na območju Slovenije ga uradno praznujemo od leta 1948.

Po Evropi napovedani protesti
1. maj bodo praznovali povsod po svetu, tudi letos pa bo minil v znamenju protestov. Največji protest pričakujejo v Moskvi v Rusiji, saj naj bi se na zborovanju, ki ga prirejajo, po pričakovanju sindikatov zbralo 100 tisoč ljudi. Protestirali naj bi tudi delavci v večjih nemških mestih, zato bo v Berlinu, kjer se protesti tradicionalno sprevržejo v nemire, v pripravljenosti 7.000 policistov. Delavci bodo protestirali tudi v Parizu, hkrati pa sta shode napovedala francoski predsednik Nicolas Sarkozy in desničarska političarka Marine Le Pen.

V Katoliški cerkvi pa je 1. maj god sv. Jožefa delavca, moža device Marije in Jezusovega krušnega očeta, pa so sporočili s tiskovnega urada Slovenske škofovske konference.