Slovenska tranzicija ni prinesla željenih sprememb, so ob predstavitvi knjige publicista Boštjana Turka ugotavljali Janez Janša, Lovro Šturm in avtor. Foto: BoBo
Slovenska tranzicija ni prinesla željenih sprememb, so ob predstavitvi knjige publicista Boštjana Turka ugotavljali Janez Janša, Lovro Šturm in avtor. Foto: BoBo

V letih 1987, 1988, 1989 je izšlo veliko pomembnih knjig, potreba po refleksiji se zgosti v kriznih časih. Dnevnik in spomini Staneta Kavčiča so bili ob izidu razprodani na dveh gajbicah pred Pošto.

Janez Janša, SDS, urednik knjige Dnevnik in spomini Staneta Kavčiča.

Imamo žrtve, rabljev pa nikjer. Nihče za nič ni odgovoren. To je značilno za nas, tudi na vseh drugih področjih.

Boštjan Turk, publicist
Boštjan Turk: "Dvanajstero zidov: Nosilna podoba je iz Hude Jame, odkrite v letu, ki je enako oddaljeno tako od začetka kot od konca časa, s katerim se knjiga ukvarja, iz leta 2009. Prve raziskave pretresljivega grobišča so pokazale, da so nesrečnike (in nesrečnice!) zazidali za enajstero pregrad. A dvanajsta je tista, ki se je leta 1945 spustila na nekdaj enoten prostor stare celine in jo razdelila »od Baltika do Trsta«, kot se je v prispodobi leta 1946 v Fultonu izrazil Winston Churchill" Foto: BoBo

SFRJ je po njegovih besedah propadla potem ko ni več mogla financirati svoje porabe in dolgov, ki so znašali 20 milijard takratnih nemških mark. »Desetkrat manjšo, našo državo, nam je uspelo pripeljati do 23 milijard evrov dolga, kar je končna bilanca vseh zablod,« je bil kritičen Janša na promociji nove knjige Boštjana Turka Dvanajstero zidov.
Cena za zamudništvo
Knjiga je po njegovem opozorilo, kakšna je cena za zamudništvo. »Svet je zgrmel v ruševine in prah zaradi finančnih in moralnih razlogov, vendar so akterji te države nekajkrat samo spremenili svoja imena in ponovno prišli na dan s starimi simboli in obujanjem demokratičnega socializma,« je dejal Janša.

Šturm: nič se ni spremenilo
"Knjiga Boštjana Turka Dvanajstero zidov potrjuje resničnost francoskega reka, da bolj ko se spreminjajo stvari, bolj ostajajo iste," je ob predstavitvi dejal predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm. "Analitična kronika slovenske družbe je dragocen prispevek o neuspehu ekonomske in družbene tranzicije v slovenski družbi, saj se od leta 1988 ni nič spremenilo," je dejal Šturm.

Knjiga je razprodana
Avtorja, publicista Boštjana M. Turka pa je razveselilo to, da je prva izdaja knjige v 300 izvodih pošla, še preden se je začela prodajati. »To je moja velika zaveza ljudem: se izplača, zadeva gre naprej,« je dejal.

Kavčičevi spomini razprodani na dveh gajbicah
Janez Janša pa je dodal, da je veliko zanimanje za knjige vedno znanilec velikih sprememb v družbi, ki pa še niso vidne oziroma se dogajajo v ozadju. »V letih 1987, 1988, 1989 je izšlo veliko pomembnih knjig, potreba po refleksiji se zgosti v kriznih časih. Dnevnik in spomini Staneta Kavčiča so bili ob izidu razprodani na dveh gajbicah pred Pošto,« se je spomnil Janša, ki je knjigo uredil skupaj z Igorjem Bavčarjem. Janša je tudi izrazil upanje, da bodo spremembe pripeljale do vzpostavitve normalnosti. »Dvomim, da bodo Slovenci že drugič naivni,« je dejal.

Žrtve so, storilcev ni
Boštjan Turk je spomnil tudi na to, da so bili vsi, ki so zgrešili »bazični zločin«, katerega žrtve so bile odkrite leta 2009 v Hudi Jami, in so zdaj že pokojni, pokopani slavnostno. »Največji krvniki imajo največje spomenike,« je dejal Turk in naštel »pentagram« spomenikov Francu Rozmanu - Stanetu, grobnice narodnih herojev, spomenik revolucije, Kardeljev in Kidričev spomenik, ki obkrožajo slovenski parlament. »Imamo žrtve, rabljev pa nikjer. Nihče za nič ni odgovoren. To je značilno za nas, tudi na vseh drugih področjih,« je še dejal Turk.

V knjigi tudi del magistrske naloge Bratuškove
Pojasnil je še, da knjiga govori tudi o krožnosti oziroma globoki psihopatologiji slovenske družbe v kateri je belo črno in obratno. Zato je na naslovnici knjige ilustracija grafike francoskega slikarja srbskega rodu Vladimirja Veličkovića, ki kaže posameznika, ki se povzpenja na vrh stopnic. Knjiga šteje 790 strani – nekaj je odpadlo tudi na magistrsko nalogo predsednice vlade Alenke Bratušek - stane 32 evrov, kmalu bo voljo tudi druga izdaja.
Izdala jo je nova založniška hiša, ki ima prav tako ime, kakršnega je uporabil Primož Trubar, ko je leta 1551 izdal katekizem in abecednik. Tedaj se je pod knjigi podpisal s psevdonimom philopatridus illiricus, ilirski rodoljub. Založba nosi prvi člen dolgega imena, philopatridus, kar pomeni rodoljub, v vseh smislih besede, je še pojasnil Boštjan Turk.

V letih 1987, 1988, 1989 je izšlo veliko pomembnih knjig, potreba po refleksiji se zgosti v kriznih časih. Dnevnik in spomini Staneta Kavčiča so bili ob izidu razprodani na dveh gajbicah pred Pošto.

Janez Janša, SDS, urednik knjige Dnevnik in spomini Staneta Kavčiča.

Imamo žrtve, rabljev pa nikjer. Nihče za nič ni odgovoren. To je značilno za nas, tudi na vseh drugih področjih.

Boštjan Turk, publicist