Jani Prednik (SD) je na predsednika vlade Janeza Janšo naslovil vprašanje v zvezi s socialnim dialogom in usklajevanjem pri pripravi ukrepov. "Sprejemamo že sedmi t. i. protikoronski sveženj in večkrat je bilo opozorjeno, da vlada ne vodi ustreznega dialoga s prizadetimi in da se pojavljajo predlogi, ki niso povezani z zdravstveno krizo," je dejal. Ljudje po njegovih besedah tudi ne razumejo, zakaj vlada "izgublja čas z vprašanji, ki z epidemijo nimajo nobene povezave".

"Mislim, da smo, če pogledamo celoto, naslovili prav vsakega državljana, niti eden, prvič v zgodovini, ni bil izpuščen. Drugo vprašanje je, ali so vsi dobili ustrezno ali dovolj, vendar je treba pri tem upoštevati tudi materialne možnosti, saj epidemije še ni konec in treba je misliti tudi na prihodnje tri mesece," je poudaril predsednik vlade.

Spomnil je, da je bil eden prvih ukrepov vlade ponovna vzpostavitev delovanja Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki v prejšnjih mandatih v nekaterih obdobjih sploh ni deloval, ker so ga posamezni socialni partnerji zapustili. Od ustanovitve je imel 10 sej ter na stotine ur usklajevanj. "Ne samo, da smo ukrepe vedno usklajevali v veliki časovni stiski, usklajevali smo jih tudi s posameznimi deležniki," je dejal Janša.

Poleg tega je vlada spremenila poslovnik in način socialnega dialoga, da ukrepe najprej sprejme v osnutku, nato usklajuje s socialnimi partnerji in jih šele nato pošlje v sprejemanje v DZ. Tako je tudi s sedmim protikoronskim predlogom, ki je v usklajevanju. Vendar pa je predlogov veliko in na koncu se je treba uskladiti in sprejemati kompromise. "Ni pa mogoče zaradi potreb in poteka epidemije čakati, da se nekaj bo uskladilo, če vemo, da se ne bo," je dejal.

Tako tudi znotraj ESS-ja še poteka dialog o predlogu delodajalcev po zamrznitvi minimalne plače, ki mu nasprotujejo sindikati. "Vlada bo z veseljem sledila predlogu rešitve, če bo ta usklajena," je dodal.

Na očitke, da so bile nekatere družbene skupine pri pripravi protikoronskih ukrepov spregledane, pa je dejal, da so univerzalni temeljni dohodek prejeli vsi, ki niso bili naslovljeni prek drugih ukrepov. "Slovenija ni edina država, ki je v epidemiji, podobne zakone sprejemajo povsod. Birokracija je seveda problem, vendar ni nastal v času epidemije. Če bi vlada posegala v vsak zakon posebej, bi mi še vedno sprejemali drugi protikoronski paket," je prepričan premier. Če vlada ne bi ustrezno ukrepala, bi bila, tako Janša, ekonomska slika danes drugačna.

Sorodna novica Conte Janšo obvestil o namenu in razlogih za razglasitev ekonomske cone

Kaj se dogaja z ekonomskimi conami v Jadranu

Koordinator Levice Luka Mesec je naslovil vprašanje in kritiko, da se vlada slabo spopada z epidemijo covida-19 in da je Janša "zavozil" tudi slovensko zunanjo politiko. Mesec je med drugim dejal, da "nas Hrvati in Italijani izigravajo, da bomo očitno lahko izgubili dostop na odprto morje".

Predsednik slovenske vlade je poudaril, da imata Italija in Hrvaška pravico do razglasitve izključno gospodarske cone v Jadranu. Samo zaradi "našega ugleda" in zaradi njune dobre volje pa sta povabili Slovenijo na pogovore.

Spomnil je, da je Slovenija leta 2005 ‒ v času prve Janševe vlade ‒ tudi sama razglasila svojo zaščitno ekološko cono. To je bil odgovor na hrvaško enostransko razglasitev zaščitne ekološko-ribolovne cone. Janša je pokazal tudi zemljevid, po katerem naj bi slovenska cona segala v sedanje odprto morje vse nekje do zemljepisne širine Rovinja.

"Potem so prišli mojstri arbitraže. In arbitražna razsodba, v kateri piše, da Slovenija nima pravice do razglasitve ekonomske ali kakršne koli cone v mednarodnih vodah. V kateri piše, da imamo junction, nimamo pa teritorialnega stika z mednarodnimi vodami," je dejal.

Mesca je tudi napadel, ker naj bi izjavil, da bo Slovenija s tem "izgubila teritorialni stik do mednarodnih voda". "Veliko neumnosti sem že slišal, ampak ta je ena največjih letos," je dejal premier.

Nakazal je, da naj bi bilo vse skupaj posledica tega, da so prejšnje vlade začele enostransko implementirati arbitražno razsodbo, predvsem pa, da so preklicale omenjeno razglasitev slovenske zaščitne cone.

"Kdo je preklical ta zakon? Kdo je spremenil pomorski zakonik na podlagi arbitražne razsodbe? Me zanima, kako bi bila Slovenija vključena v te korake, če bi še vedno imeli prejšnjo vlado," je Janša vrgel žogico prejšnjima vladama pod vodstvom Marjana Šarca in Mira Cerarja.

Janša se je sicer pretekli konec tedna o hrvaških in italijanskih načrtih razglasitve izključno ekonomskih con v Jadranu pogovarjal s premierjema obeh sosednjih držav, Andrejem Plenkovićem in Giuseppejem Contejem.

Po teh pogovorih je Janša napovedal srečanje zunanjih ministrov vseh treh držav na to temo v Benetkah.

Plenković je na drugi strani napovedal, da bo hrvaška vlada v ponedeljek, se pravi danes, sprejela odločitev glede razglasitve te cone na Jadranu. Razglasila naj bi jo sicer do konca leta, po odločitvi vlade pa bo dokončno o predlogu glasoval hrvaški sabor.

Razglasitev izključne gospodarske cone omogoča mednarodna konvencija o pravu morja. Obalni državi daje možnost razglasitve take cone do 200 navtičnih milj od obale, v njej pa ima izključne pravice glede izkoriščanja morskih virov ter tudi energije morja in vetra.

Sorodna novica Urbanija v pismu komisarki: Zakon je kršil direktor STA-ja, ker ni poslal zahtevane dokumentacije

Janša: Vlada ne posega v STA

Vodjo poslanske skupine SAB-a Mašo Kociper je zanimalo Janševo mnenje o medijih, ki delujejo v javnem interesu. Po njeni oceni "številni odkriti napadi in obračunavanje z njimi" namreč dajejo vtis, da si jih trenutna politika skuša "podrediti in jih postopno razgraditi".

Za demokracijo v vsaki državi so neodvisni javni mediji zelo pomembni, je izjavil premier.

Vlada ne posega v Slovensko tiskovno agencijo (STA), predlagali smo le manjkajočega člana v nadzorni svet, ker ga ni bilo, je nadaljeval. Pogodba, za katero vlada želi, da je izpolnjena, pa je bila z agencijo po njegovih besedah podpisana že lani, ko še ni bil premier. Tako kot jo je dolžna izvajati vlada, jo je dolžen izvajati tudi STA, je izpostavil.

Ob poslankinem vprašanju, ali se je na začetku decembra res sestal z novim lastnikom Pro Plusa Petrom Kellnerjem in se z njim pogovarjal o spremembi uredniške politike na POP TV, pa je dejal, da "zapisov portalov, ki delujejo na podlagi denarja neznanega izvora", ne bere in ne komentira.

"Profesionalni in neodvisni mediji so v izključnem interesu stranke in vlade, ki jo vodim," je zatrdil. V času njegove prve vlade, ki jo je vodil med letoma 2004 in 2008, se je medijska svoboda v Sloveniji po mednarodnih merilih povečala za 50 odstotkov, je poudaril. "Delamo na tem, da bi bilo tako tudi v tem mandatu," je dodal.

Poslanka je v svojem vprašanju menila, da "številni odkriti napadi na medije, ki delujejo v javnem interesu, in obračunavanje z njimi" dajejo vtis, da si jih aktualna politika skuša podrediti in razgraditi.

Zahtevala je, da DZ opravi razpravo o premierjevem odgovoru na njeno vprašanje.

Sorodna novica Vladavina prava ne bo pogoj za evropska sredstva, dokler o tem ne odloči Sodišče EU-ja

Janša: Najprej spopad z epidemijo, nato odprava posledic

Poslanec Jožef Horvat (NSi) je na premierja naslovil vprašanje glede ključnih ukrepov za okrevanje slovenskega gospodarstva po epidemiji. Zanimalo ga je tudi, kaj bo vlada storila za posodobitev javnega zdravstvenega sistema, ki bo vsem državljanom zagotavljal dostopno javno zdravstvo.

"Pred nami je zahteven čas spopada z zadnjo tretjino epidemije," je dejal Janša in dodal, da bo sledila odprava posledic epidemije. Dokončni dogovor o svežnju za spoprijem EU-ja s pandemijo covida-19, ki so ga v četrtek na vrhu EU-ja dosegli voditelji držav članic, po njegovih besedah "krepi luč na koncu tunela", saj brez tega tudi ne bi bilo virov za sedmi protikoronski sveženj v takem okviru, kot ga pripravljajo, prav tako pa ne bi mogli nadaljevati priprave nacionalnega načrta za okrevanje.

Če 1800 milijard, kolikor bo sveženj namenil za celotno Unijo, pomeni neko nepredstavljivo veliko številko, pa je okoli 10 milijard evrov, ki jih bo iz njega prejela Slovenija, bolj oprijemljivih. "Dejstvo je, da je bil dosežen pomemben odgovor in v senci tega tudi soglasje o podnebnih ciljih, da Evropa postane ogljično nevtralna do leta 2050," je ocenil.

Med prioritetami pri ukrepanju za okrevanje po epidemiji bo, tako Janša, prav gotovo zdravstvo, saj bo Slovenija lahko s pametnim investiranjem ne samo pokrila posledice epidemije, temveč odpravila tudi nekatere težave, ki so posledica nespametnega odločanja v preteklih letih.

Predstavil je tudi načrte na gospodarskem področju, po katerih bodo izboljšali investicijsko okolje, si prizadevali za debirokratizacijo in tudi davčne ukrepe. Pri zadnjih je dejal, da bodo rešitve na poslanskih klopeh še pred poletjem, da bi bile lahko uveljavljene z letom 2022. Kmalu pa naj bi vlada v DZ poslala tudi prvi sveženj s področja debirokratizacije, in sicer tisti, ki "ne terja drastičnih sprememb".

Na dnevnem redu tokratnega izrednega zasedanja je med drugim prva obravnava predloga zakona o demografskem skladu. Na petkovi izredni seji pa bodo obravnavali predlog zakona za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu.