"Slovenija žal doslej po svojih finančnih prispevkih k skupni severnoatlantski varnosti ni ravno izstopala v pozitivno smer," je pred začetkom vrha zveze Nato v Bruslju dejal premier novinarjem. Ob tem pa je dodal, da so v času njegove vlade te smernice obrnili. Pri tem je spomnil na zakon o dolgoročnih investicijah v Slovensko vojsko, na podlagi katerih bo Slovenija bistveno povečala zmogljivosti lastne obrambe in bo sposobna resno sodelovati s partnerji v okviru Nata.

"Če pričakujemo od drugih, da bodo povečevali obrambne proračune zato, da bodo lahko zagotavljali našo varnost, potem moramo tudi mi opraviti svojo domačo nalogo," je dodal.

Sorodna novica Nato s prvim stališčem do Kitajske: "Kitajske ambicije predstavljajo sistemske izzive"

Zaveznice so se na vrhu v Walesu leta 2014 zavezale, da bodo do leta 2024 za obrambo namenile dva odstotka bruto domačega proizvoda, od tega 20 odstotkov za investicije. Ta cilj je po besedah Janše razumen, vendar ga Slovenija v prihodnjih letih še ne bo mogla doseči. Pričakuje pa, da bo Slovenija leta 2030 lahko s ponosom rekla: "Veseli smo, da vi skrbite za našo varnost, vendar tudi mi v enaki meri lahko poskrbimo za našo skupno varnost."

Janša za širitev Nata

Slovenija za obrambo nameni 1,28 odstotka BDP-ja in je glede na najnovejše Natovo poročilo o obrambnih izdatkih še vedno med zadnjimi. Za naložbe nameni 15,7 odstotka, s čimer se uvršča na zadnje mesto.

Janša je prepričan, da se Nato mora širiti. To po njegovem mnenju pomeni povabiti vse demokratične države, ki so blizu naše regije in se želijo pridružiti zavezništvu. Pomeni tudi povabiti druge partnerje, ki delijo naše temeljne vrednote, da tesneje sodelujejo z Natom, je še dejal.

Ob robu vrha premier na več dvostranskih srečanj

Predsednik vlade se bo v Bruslju sešel tudi s predsednikom makedonske vlade Zoranom Zaevom in mu predstavil prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja, vezane predvsem na Zahodni Balkan.

Janša je imel ob robu vrha več dvostranskih srečanj. Z islandsko premierko Katrin Jakobsdottir sta govorila predvsem o prednostnih nalogah v času slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja in o odnosih med EU-jem in Islandijo. Slovenske prioritete so bile v ospredju tudi na srečanju z norveško premierko Erno Solberg, s katero sta govorila tudi o odnosih med EU-jem in Norveško ter o aktualnih zunanjepolitičnih temah, predvsem o Rusiji in Belorusiji. Premierja je na vrhu zavezništva spremljal obrambni minister Matej Tonin.