Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je na dvodnevnem zasedanju v Bruslju spregovoril tudi o izzivih zavezništva v prihodnosti. Foto: AP
Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je na dvodnevnem zasedanju v Bruslju spregovoril tudi o izzivih zavezništva v prihodnosti. Foto: AP

Zunanji ministri članic zveze Nato so sklenili dvodnevno zasedanje, prvo srečanje v Bruslju od novembra 2019. Vmes so se zaradi omejitev za zajezitev pandemije covida-19 sestajali virtualno. Posvečeno je bilo zlasti pripravam na vrh, na katerem bo v ospredju reforma zavezništva do leta 2030. Datum vrha še ni potrjen, po neuradnih pričakovanjih naj bi bil junija.

Slovensko zunanje ministrstvo je poklicalo na pogovor kitajskega veleposlanika Vang Šunčinga. To je storilo, ker je Peking sprejel povračilne ukrepe proti Evropski uniji. V ponedeljek so zunanji ministri držav Unije sprejeli ukrepe proti Pekingu zaradi kratenja pravic muslimanskemu ljudstvu Ujgurom.

Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg, ki med ključnimi izzivi izpostavlja destabilizacijske dejavnosti Rusije, grožnjo terorizma, sofisticirane kibernetske napade, vzpon Kitajske in varnostne posledice podnebnih sprememb, je predstavil vrsto predlogov za prilagoditev zavezništva tem izzivom. Med njimi so krepitev skupnega proračuna za odvračanje in obrambo, krepitev političnega usklajevanja, nadgradnja zavezniškega strateškega koncepta in naslovitev vprašanja vpliva podnebnih sprememb na varnost.

Slovenija ambiciozne predloge pozdravlja, predvsem krepitev politične razsežnosti in gradnje močnejšega zavezništva ob novih oblikah groženj, ki niso nujno povezane s tradicionalnimi vojaškimi sredstvi, je poudaril Logar. V svetu, ki se spreminja, mora tudi Nato poskrbeti za ustrezno orodjarno za spoprijemanje s temi izzivi, je ponazoril. V povezavi s tem Slovenija poudarja pomen sodelovanja EU-ja in Nata.

V ospredju razprave tudi predlog krepitve proračuna Nata

Na vprašanje, kakšno je slovensko stališče do predloga krepitve skupnega zavezniškega proračuna, je Logar odgovoril, da Slovenija deli mnenje z nekaterimi drugimi članicami zavezništva, da je najprej treba dobiti konkretnejše podatke, na podlagi katerih bodo članice lažje sprejele odločitve v povezavi s tem.

Slovenija je sicer pri uresničevanju dveh temeljnih obrambnih ciljev zavezništva – nameniti dva odstotka bruto domačega proizvoda za obrambo in petino obrambnega proračuna za naložbe – že leta med najslabšimi zaveznicami.

Slovenija podpira ambiciozno vizijo zveze Nato do leta 2030, je poudaril zunanji minister Anže Logar po dvodnevnem ministrskem zasedanju zveze Nato v Bruslju. Foto: AP
Slovenija podpira ambiciozno vizijo zveze Nato do leta 2030, je poudaril zunanji minister Anže Logar po dvodnevnem ministrskem zasedanju zveze Nato v Bruslju. Foto: AP

Logar si želi, da bi bili "nesmiselni pravdni postopki" v povezavi z zakonom o naložbah v SV čim prej končani

V povezavi s tem je Logar spomnil na zakon o naložbah v Slovensko vojsko, ki po njegovih besedah zagotavlja predvidljive finančne vire in bistveno krepitev naložb, a je trenutno v presoji na ustavnem sodišču, kar vpliva na položaj Slovenije v zavezništvu. Minister izpostavlja, da gre za strateško vprašanje, ki po mnenju številnih pravnikov ne more biti vprašanje, ki bi se izpostavljalo na referendumu.

Ob tem je Logar izpostavil željo, da bi ustavno sodišče čim prej vsebinsko odločilo, da bo lahko Slovenija sledila svojim zavezam. Ko bodo "nesmiselni pravdni postopki" končani, pa minister pričakuje, da bodo preostale zaveznice zelo pozitivno sprejele napredek, ki ga je na tem področju zagotovila ta vlada.

Levica: Da nam je ustavno sodišče pritrdilo, ni "nesmiseln pravdni postopek"

Na te besede so se medtem odzvali v stranki Levica. "Da je ustavno sodišče pritrdilo Levici in zadržalo nakupe orožja, ni 'nesmiseln pravdni postopek', ampak obramba osnovnih demokratičnih pravic državljanov in državljank," so zapisali in spomnili, da je zahtevo za referendum v "eni najhitrejših političnih mobilizacij v zadnjih letih" v zgolj petih dneh sredi epidemije podprlo več kot 28.000 državljanov.

Ob tem so v Levici opozorili, da bodo skušali z zbiranjem podpisov za razpis zakonodajnega referenduma zaustaviti tudi zakon o izvajanju proračuna (ZIPRS), če bo ta v petek sprejet v državnem zboru, ker da si s tem "želi vlada zagotoviti podlago za sklepanje pogodb o nabavah orožja prek že sprejetih proračunov".

Slovenija v Bruselj še ni poslala svojega prispevka za pripravo poročila o vladavini prava

Članice EU-ja naj bi svoje prispevke za pripravo drugega poročila Evropske komisije o vladavini prava v Bruselj posredovale do 8. marca. Slovenija je po neuradnih informacijah edina, ki tega še ni storila. Na vprašanje, zakaj Slovenija tega še ni storila, je minister odgovoril, da lahko zagotovi, da bo komisija to pravočasno dobila. "To ni nobena dilema, ki bi kakor koli ogrožala nastajanje tega drugega poročila, ki ga bomo obravnavali v času slovenskega predsedovanja," je dejal.
Ob tem je izrazil upanje, da bo tokratni pregled področja vladavine prava vključeval tudi fizičen obisk predstavnikov komisije, da bodo lahko na terenu opravili pogovore z deležniki, saj da je to bistveno uspešnejše, učinkovitejše, pošteno in transparentno kot v virtualni obliki. Drugo poročilo komisije se sicer pričakuje julija.

Brez odločitve o prihodnosti misije v Afganistanu

Ključna tema dvodnevnega zasedanja je bil tudi Afganistan, a odločitev o prihodnosti zavezniške misije v državi, kjer je še okoli 10.000 zavezniških vojakov, še ni. Še vedno se čaka na ameriško administracijo, ki zadevo še preučuje. Logar je izpostavil pomen prehodnega usklajevanja, usklajenega delovanja in ohranjanja enotnosti zavezništva.

Zunanji ministri Nata so govorili tudi o odnosih z Rusijo, pri čemer so potrdili zavezo dvotirnemu pristopu – na eni strani odločno odvračanje in obramba, na drugi prizadevanja za dialog o ključnih strateških vprašanjih, kot je nadzor nad oboroževanjem.