Velik potencial za Slovenijo so predvsem znanstveniki, ki živijo v tujini, meni Janša. Foto: RTV SLO
Velik potencial za Slovenijo so predvsem znanstveniki, ki živijo v tujini, meni Janša. Foto: RTV SLO
Boštjan Žekš, predsednik Slovenske akademije
Tudi znanstveniki opozarjajo na slabo povezovanje znanosti in gospodarstva. Foto: RTV SLO
Gospodarski minister Andrej Vizjak
Vizjak se zavzema za povezovanje znanosti in gospodarstva. Foto: RTV SLO

Ob začetku 4. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz tujine in Slovenije je predsednik vlade poudaril, da so slovenski znanstveniki, ki živijo v tujini, velik potencial za nadaljnji razvoj Slovenije.

Janša za vrnitev razvoja
Janša se je zavzel predvsem za vrnitev razvoja v gospodarstvo in za večja vlaganja v to področje, kjer Slovenija zaostaja za evropskim povprečjem. Vizija nacionalnega programa raziskovanja in razvoja, ki jo pripravlja vlada, je izobraževanje in povezovanje med izobraževanjem in gospodarstvom. Pri vlaganju pa morajo imeti prednost tista področja, kjer lahko država dosega primerljive raziskovalne dosežke in kjer to pomaga pomembni gospodarski panogi.

Znanost za povezovanje
Na problematiko povezovanja znanosti in gospodarstva so opozorili tudi znanstveniki. Znanstveniki, ki živijo in delajo na tujem, so prepričani, da v Sloveniji povezava med akademiki in gospodarstvom ne deluje, saj menda več kakor 50 odstotkov tistih, ki doktorirajo, ostane na univerzi kot akademiki, ne da bi kdaj delali v gospodarstvu.

Univerzam zato predlagajo, naj kot pogoj za pridobitev profesorskega mesta na univerzi postavijo tudi nekajletno delo v gospodarstvu.

Vsi za večja vlaganja
Gospodarski minister Andrej Vizjak je pohvalil povezovanje znanosti in gospodarstva na konferenci, saj le s povezovanjem slednjih Slovenija lahko postane konkurenčna.

Udeležence pa je nagovoril tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan, ki je dejal, da si vlada želi predvsem ustaviti smernice padanja vlaganja v znanost. V zadnjih petih letih je namreč delež BDP-ja v proračunu za znanost padel z 0,67 na 0,55 odstotka. Zupan se je zavzel, da bi za znanost, raziskave in razvoj v prihodnjih letih namenili vsaj en odstotek BDP-ja.