Ministrstvo zdaj po njegovih besedah skupaj z državnim pravobranilstvom preučuje, ali je mogoča revizija, za katero pa se bodo odločili le, če ne bo preveč tvegana. V nasprotnem primeru bo država podjetje poplačala.

Virant je ponovil, da ravnanje države v zadevi Mirage predstavlja "šolski primer norčevanja iz zdrave pameti državljanov" oziroma "kako se ne dela z javnim denarjem". Virant je bil sicer državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve leta 2001, ko je bila pogodba za nalepke sklenjena, minister pa je bil Rado Bohinc.

Janez Janša, ki je bil v času enostranske prekinitve pogodbe z Mirageem predsednik vlade, je danes dejal, da sodbe še ni prebral. Če je tako, kot pišejo mediji, potem je to "nek vrh ledene gore sodne korupcije v Sloveniji", je dejal.

"Ta pogodba je bila potem prekinjena, nalepke so bile ukinjene, ljudem so bili prihranjeni milijoni pri nepotrebnih stroških. Dvomim, da je kdo v Sloveniji, ki pogreša to nalepko, ki je še dodatno kazila vetrobranska stekla in predstavljala velik strošek," je dodal Janša.

Janša želi proteste proti sodbi
Janša je še dejal, da so tedaj vpleteni v zadevo prek svojih zvez zlobirali sodbo, "ki bo tistim, ki so izgubili ta neupravičen posel, dodelila neko visoko, milijonsko odškodnino iz davkoplačevalskega žepa".

"Če bo šla ta sodba mirno mimo, če ljudje ne bodo protestirali, si res zaslužimo, da nas strižejo kot ovce," je še dejal nekdanji premier.

Nalepke za tehnični pregled so bile "navaden birokratski nesmisel"
V tej zadevi je po Virantovih besedah država naredila več napak, najhujši pa sta bili uvedba nalepke za tehnični pregled motornih in priklopnih vozil, kar je bil "navaden birokratski nesmisel", saj "od njih nihče, razen tistih, ki so jih tiskali, ni imel ničesar", ter pogodba z izvajalcema Cetis in Mirage, ki je bila sklenjena zaupno, torej brez javnega naročila, čeprav za to ni bilo "nobenega razumnega razloga".

Pogodba je bila leta 2001 sicer sklenjena za določen čas petih let. V povezavi s tem primerom so se tedaj pogosto omenjali tudi interesi takratnega generalnega sekretarja vlade Mirka Bandlja.

Virant o morebitni njuni odgovornosti ni želel govoriti, saj se ne želi "iti kriminalista". Napovedal pa je, da bodo celotno dokumentacijo predali pristojnim službam, ki bodo ocenile, ali se da na tej podlagi razviti kakšne postopke ali ne. Sam se sicer boji, da je primer zastaral.

Odpoved pogodbe "izpeljana na nespameten način"
Virant je v povezavi s pogodbo poudaril še, da je bil v njej vračunan visok dobiček. Kot je spomnil, je nalepka stala pet evrov, iz sodbe pa je razvidno, da bi proizvajalec z vsako nalepko iztržil 3,8 evra čistega dobička. Poleg tega v pogodbi ni bilo klavzule, ki bi urejala možnost, da država nalepke ukine.

Prav to pa se je zgodilo leta 2005 v času notranjega ministra Dragutina Mateja, je spomnil. A tedaj je po njegovih besedah sledila tretja napaka. Odpoved pogodbe je bila namreč enostranska, "izpeljana na nespameten način ob ignoranci strokovnih pravnih mnenj".

Če bi sklenili dogovor z Mirageem, bi bila odškodnina nižja, že zato, ker ne bi bilo za več kot tri milijone evrov zamudnih obresti, je dejal minister. Poleg tega bi morebitni sporazumni dogovor za državo lahko pomenil tudi manjši osnovni znesek, je dodal.

Odzval se je tudi Mate, ki je opozoril, da pogodba ni bila sklenjena prek javnega razpisa, temveč kot zaupno naročilo. Za enostransko prekinitev pogodbe leta 2005 pa je po njegovih besedah glasoval tudi tedanji minister za javno upravo in zdajšnji minister za notranje zadeve Virant.

Mate je še poudaril, da je ministrstvo Mirageu ob prekinitvi pogodbe ponudilo poravnavo za dobiček, in sicer za leto in pol do preteka pogodbe, ki je bil naveden v strukturi cene, s katero so razpolagali, a podjetje ni bilo za to, saj da je bil dogovorjen dobiček veliko višji. Mate je ocenil, da je bilo ministrstvo zavedeno o strukturi cene.

Akcijski načrt za več protibirokratskih ukrepov
Nauk zgodbe, tako Virant, je mogoče potegniti za dva projekta: projekt racionalizacije javnega naročanja, tako da se bo šlo povsod v javne razpise in se bo mogoče na podlagi zakonodaje dodatno pogajati še z izbranim izvajalcem, in projekt Stop birokraciji!, katerega namen je poenostavljanje postopkov in opozarjanje na slabo birokratsko prakso. Minister je ob tem napovedal, da bo vlada že v četrtek sprejela akcijski načrt za več protibirokratskih ukrepov, med njimi pa je izpostavil uvedbo možnosti, po kateri bo neki obrazec namesto državljana izpolnil uradnik.

Slovenija mora Mirageu plačati 8,3 milijona evrov odškodnine
Sodba višjega sodišča v zadevi Mirage državi narekuje, da mora novomeškemu podjetju plačati glavnico v vrednosti 3,48 milijona evrov zaradi izgube čistega dobička in glavnico v vrednosti 1,16 milijona evrov, ki se nanaša na 25-odstotni davek na dohodek pravnih oseb (oboje s pripadajočimi zakonskimi in zamudnimi obrestmi od 18. januarja 2006 do plačila). Poleg tega Mirageu pripada tudi povrnitev stroškov postopka v vrednosti 18.358 evrov, 10.501 evro in 10.011 evrov. Omenjeni zneski so bili sicer izračunani konec preteklega tedna in se zaradi obresti dnevno zvišujejo.