SDS je ob 22. obletnici Slovenske demokratične zveze (SDZ), predhodnice SDS-a, pripravil novinarsko konferenco, na kateri sta predsednik SDS-a Janez Janša in nekdanji predsednik SDZ-ja Dimitrij Rupel spregovorila o pomenu ustanovitve SDZ-ja, ki je postal državotvorno jedro poznejšega Demosa.

Janša je poudaril, da tako, kot so v času osamosvajanja SDZ in drugi akterji v okviru Demosa predstavljali intelektualno jedro, ki je ponujalo rešitve, tudi zdajšnji SDS danes ponuja rešitve iz nastalega položaja. Kot pravi, v stranki že pripravljajo program za naslednji mandat in postopke za ustavne spremembe, ki bodo pripeljali k ustanovitvi druge republike in v okviru katerih bodo pripravljeni temelji za ključne spremembe, ki jih Slovenija potrebuje.

Janša: Čas je za dograditev temeljne družbene pogodbe Slovencev
"22 let od nastanka SDZ-ja se je pokazalo, kaj od takratnih pričakovanj je bilo uresničeno in koliko priložnosti, ki so se ponudile, je bilo izkoriščenih. Danes vemo, kaj od teh pričakovanj so bile iluzije in kaj je bilo realno. Vemo tudi, kako se je spremenil svet. Dejansko je zdaj čas za dograditev temeljne družbene pogodbe Slovencev, ki se ji reče ustava. Predlogi za to nastajajo, ob tem pa smo odprti za predloge iz katere koli strani," je povedal predsednik SDS-a.

Na vprašanje, ali meni, da bodo ustavne spremembe dobile dvotretjinsko podporo državnega zbora, je odgovoril, da "ko okoliščine dozorijo in ko so pravi predlogi na mizi, vsaj zgodovina tako kaže, smo običajno Slovenci sposobni stopiti skupaj in sprejeti pametne odločitve. Ko je Nova revija izdala program za demokratizacijo in samostojno Slovenijo, je takratni predsednik CK-ja Milan Kučan dejal, da bodo naredili vse, da se to ne uresniči. Čez tri ali štiri leta se je to uresničilo. Zgubljali smo takrat, ko smo sedeli križem rok."

Glede trenutnih razmer v Sloveniji je Janša povedal, da je bilo to, kar imamo zdaj, "stehtano" in da vemo, kaj od stehtanega je bilo "pretežko" in kaj "prelahko". Zdaj je po njegovem mnenju temu, kar je bilo prelahko, treba dodati težo.

"Ni res, da je komunistična stranka ob sestopu dopuščala demokratizacijo"
Janša je med drugim poudaril, da sta bila SDZ in Socialdemokratska zveza, katere obletnico ustanovitve bodo praznovali naslednji mesec, skupaj s preostalimi Demosovimi akterji razvojno jedro slovenske politike, kar poskuša biti danes biti tudi SDS, pravni in politični naslednik omenjenih strank.

Zatrdil je, da danes obstajajo napačne predstave, da je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja takratna komunistična partija sestopala z oblasti in ob tem dovolila demokratizacijo. Po njegovih besedah je šele ustanovitev strank pripeljala do demokratičnih procesov, ki so takratni režim prisilili v popuščanje.

Ob tem je poudaril, da je bil ob ustanovitvi SDZ-ja izvajan pritisk, da bi ta deloval znotraj socialistične zveze in se vključil v obstoječe strukture, ko pa je režim pri tem naletel na odpor, je po njegovih besedah uporabil represijo.

Rupel: Prva republika je bila sovražno prevzeta
Rupel je pojasnil, da je bil SDZ ustanovljen, še preden je padel Berlinski zid. Kot pravi, je bila ustanovitev zveze posledica dogajanja v Evropi, od helsinške sklepne listine naprej. Po njegovem mnenju je takrat prišlo do sodelovanja politikov, aktivistov in ljudi z dobrimi nameni, ki so imeli različna prepričanja.

Meni, da je bil takratni plebiscit o osamosvojitvi plebiscit o ustanovitvi prve republika, ki je nastala istočasno z drugimi demokratičnimi državami v Evropi in k nastanku katere je prispeval tudi SDZ. "Takrat je Slovenija ujela korak z drugimi evropskimi gibanji in z razvitejšim delom Evrope. Človek je ponosen in vesel, ko pogleda nazaj, hkrati pa žalosten, ker vidi, kako je prva republika prišla do svojih meja in kako je prišlo do nekakšnega sovražnega prevzema prve republike," zatrjuje.

Te pa, trdi Rupel, ne bi bilo brez SDZ-ja, Demosa, prve slovenske vlade in drugih ljudi, ki so veliko tvegali. Brez teh akterjev po njegovem mnenju tudi ne bi bilo neodvisne in moderne Slovenije, čeprav naj bi njena podoba moderne in uspešne države nekoliko usahnila. "Želimo si, da bi tisto, kar je vsebovala prva republika, ostalo živo," je končal.

Odziv LDS-a: Druga republika kot beg pred reformami
Na napovedano ustavo in drugo republiko SDS-a se je v imenu LDS-a odzval Borut Sajovic, ki pravi, da o tem, kakšno republiko je ustvarjal Janez Janša, zgovorno priča spletni medij Planet v prispevku "Zakaj se je Janša izognil pokojninski reformi", kjer Janševa dejanja in način vodenja razgaljajo njegovi tesni vladni sodelavci. "Prejšnja vlada se je pokojninski reformi izognila, ker ni želela sprožiti odpora svojega volilnega telesa," je za Planet dejal njen minister Jože P. Damijan.

V LDS-u menijo, da "Janez Janša izrabi vsako priložnost, da razvrednoti delo sedanje vlade. Enako je s pokojninsko reformo, kjer vlado obtožuje, da ruši temelje socialne države. Verjetno ga moti pogum te vlade, da se je vlada odločila in izpeljala konkretne, čeprav v javnosti nepriljubljene reforme. Nekdanji Janšev minister za gospodarstvo je končno povedal tisto, kar v koaliciji že dolgo trdimo, in sicer da se je Janša ni izognil pokojninski reformi zaradi povečanja zaposlenosti, ampak strahu pred javnim mnenjem, saj v upanju na vnovično zmago na volitvah ni upal izpeljati pokojninske reforme."

"To kukavičje in neodgovorno dejanje pove o Janševi drugi republiki veliko več, kot bodo vse njegove novinarske konference v prihodnjih mesecih. Pogled odgovorne vladne politike seže prek meja mandata in tudi onstran druge republike, ki jo napovedujejo ljudje, ki se državljane bojijo soočiti z resnico," dodajajo v stranki.