Praha je zemljišče v mirovanju in odprava le-te bo pomenila, da bodo v Evropski uniji lahko žito od zdaj sejali na dodatnih štirih milijonih hektarjev njiv. Ministrstvo se bo zavzelo tudi za zvišanje kvot za prirejo mleka. Kmetijski minister Iztok Jarc je ob tem povedal, da drugih mehanizmov za vplivanje na ceno hrane ministrstvo nima.

Jarc opozarja na cenovna nesorazmerja na trgu
Jarc je opozoril tudi na morebitne neupravičene podražitve hrane v Sloveniji, kjer so cene glede na lanski julij narasle za 7 odstotkov, v Franciji pa le za odstotek.

Kmetijsko ministrstvo se je v razpravo o povišanju cen hrane vključilo s tiskovno konferenco, na kateri so predstavili vzroke za cenovna nesorazmerja na trgu s hrano. Odkupna cena pšenice na svetovnih trgih se je v zadnjem letu povečala za več kot 80 odstotkov, cena koruze pa za 90 odstotkov. Ceno žita povečujejo tudi manjša pridelava, povečana poraba in uporaba žita za biogoriva.

Dražja hrana posledica dražjih surovin
Kmetijski minister je na tiskovni konferenci v Ljubljani dejal, da so podražitve hrane v veliki meri pogojene s podražitvijo ključnih kmetijskih surovin na globalnih trgih. "Mislim, da je treba ugotoviti, da stroški kmetijskih surovin - pšenice v kruhu, mleka v siru - niso poglavirni delež maloprodajne cene," je dodal.

Po Jarčevih besedah se cene oblikujejo na dereguliranem in liberaliziranem trgu, na katerega je težko vplivati. Minister je sicer prepričan, da se "stroški vhodnih surovin ne bi smeli odražati na neupravičenih višjih maloprodajnih cenah".

Slovenija je sicer na področju kmetijskih surovin močno odvisna od zunanjih trgov. Ima majhen kmetijski sektor, ki dosega le okoli dva odstotka BDP-ja. Delež uvoza vseh kmetijskih in živilskih proizvodov v našo državo iz Unije je na primer lani dosegel kar 81 odstotkov.

Bajuk rešitev vidi v večji konkurenci
Medtem pa je minister za finance Andrej Bajuk v včerajšnjih Odmevih dejal, da bi bila edina rešitev za umiritev rasti cen hrane večja konkurenca. Ob tem pa je poudaril, da agencijo za varstvo konkurence čaka še trdo delo, saj mora ugotoviti, ali med trgovci prihaja do kakšnih dogovorov.

Da bo agencija zdaj začela trdo delati, je Bajuk prepričan zato, ker takšne rasti cen hrane, kot se je pojavila v zadnjih mesecih, v Sloveniji še nismo imeli.