Sodelujoči v anketi so zaupanje ocenjevali z ocenami od ena do pet. Najslabše so se odrezali politiki, z oceno 1,67, sledijo vodstva slovenskih podjetij (2,47) in sindikati (2,57). Z oceno 3,09 se je izkazalo, da javnost najbolj zaupa novinarjem.

Direktor Ninamedie Nikola Damjanić zato meni, da bi bili lahko novinarji tisti, ki še lahko kaj prispevajo k uravnovešenju stanja v družbi in ohranitvi medsebojnega zaupanja. Glede na zaposlitveni status anketiranih novinarjem najbolj zaupajo gospodinje, najmanj pa dijaki in študenti. Slednji najbolj od vseh skupin anketiranih zaupajo vodstvom podjetij, ki najmanjše zaupanje uživajo prav pri gospodinjah.

Novinarji najboljši varuh javnega interesa
Največ zaupanja v sindikate je med zaposlenimi v javnem sektorju, najmanj med delodajalci, politikom pa najbolj zaupajo kmetje, najmanj pa zaposleni v javnem sektorju. Vsi anketirani v povprečju najbolj soglašajo s trditvijo, da so novinarji najboljši zaščitniki javnega interesa, najmanj se jim takšni zdijo politiki.

Vodstvom slovenskih podjetij najbolj zaupajo politiki (3,26). Novinarji najbolj zaupajo svojim stanovskim kolegom (3,56), najmanj pa jim zaupajo politiki (2,64). Politiki so še nižjo oceno kot novinarjem prisodili sindikatom (2,26), sindikate pa najbolje ocenjujejo prav sindikalisti (3,78). Politikom najmanj zaupajo sindikati (1,54) in novinarji (1,57), najbolje pa so se ocenili med seboj (2,47).

"Z nezaupanjem Slovenija le izgublja"
V. d. direktorja urada vlade za komuniciranje Anže Logar se je z Damjanićem načeloma strinjal, da novinarji lahko prispevajo k ohranitvi medsebojnega zaupanja. Rešitev se bo pojavila, ko se bodo novinarji zavedli vloge in moči, ki jo imajo, je dodal. Hkrati se je vprašal, ali je dobro za državo, da obstaja toliko nezaupanja. Glavni preobrat se bo po njegovih besedah zgodil, "ko bodo vsi ugotovili, da z nezaupanjem Slovenija le izgublja".

Pogajanja osnova za nadaljnje zaupanje
Minister za finance Janez Šušteršič je poudaril, da so bila donedavna pogajanja o varčevalnem zakonu s sindikati dobra osnova za nadaljnje zaupanje. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je dejal, da je uspeh pogajanj korak k temu, da se poveča medsebojno zaupanje. "Če si ne bi zaupali, potem ne bi bilo smiselno voditi pogovorov, je pa potrebna tudi previdnost," je dodal.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je dejal, da je bilo do leta 2007 veliko medsebojnega zaupanja. Nezaupanje izvira tudi iz tajkunskih zgodb, torej iz let 2005 ali 2006, je pojasnil in dodal, da so o posojilih za prevzeme podjetij, ki so danes v stečaju, odločale banke. Dejal je, da vemo, kdo je takrat sedel v upravah in nadzornih svetih bank.