V omenjenih poslanskih skupinah so prepričani, da Mariničev predlog poslovnika predstavlja napad na neodvisnost dela komisije za preprečevanje korupcije. Po njihovem mnenju dopolnitev poslovnika ne more vzpostavljati novih obveznosti komisije za preprečevanje korupcije in ne more presegati zakonskega okvira, niti vsebinsko zasledovati drugačne cilje in namene, ki jim je sledil zakon.

Predlagatelji nujne seje želijo spremeniti dva člena poslovnika
Poslanske skupine Zares, SD in DeSUS so v zahtevi za sklic nujne seje zapisale, da si prizadevajo za spremembo dveh spornih členov, ki Mariničevi komisiji omogočata, da obravnava primere korupcije, ki so ji bili posredovani in da od komisije za preprečevanje korupcije pridobiva informacije o obravnavanih primerih korupcije, vključno s podatki o prijaviteljih in odločitvami.

Zavzemajo se za črtanje člena, ki zahteva mesečno obveščanje državnozborske komisije. Drugi sporni člen pa želijo predlagatelji nujne seje spremeniti tako, da bo morala državnozborska komisija vsak primer korupcije, s katerim se seznani, brez obravnave posredovati komisiji za preprečevanje korupcije.

Prepričani so, da Mariničeva dopolnitev poslovnika članom državnozborske komisije omogoča, da pridejo do občutljivih osebnih podatkov, ki bi jih lahko zlorabili za politična obračunavanja in menijo, da so takšni postopki primer politične korupcije.

Poslovnik komisije DZ-ja lahko ureja le način dela
Zaradi pomanjkanja pravnega interesa je ustavno sodišče že dvakrat zavrglo pobudo o presoji ustavnosti dopolnitev pravilnika komisije DZ-ja po zakonu o preprečevanju korupcije, ki jo vodi poslanec SDS-a Branko Marinič. Prvo pobudo je vložila protikorupcijska komisija, drugo pa njen predsednik Drago Kos. Na ustavnem sodišču pa so v obrazložitvi opozorili, da lahko parlamentarna komisija s svojim poslovnikom ureja le način svojega dela.

Spremembe poslovnika, po katerih bi ji morala protikorupcijska komisija vsak mesec poročati o svojem delu, je Mariničeva komisija sprejela na zaprti seji konec maja. Poročilo protikorupcijske komisije bi moralo vsebovati kratko navedbo sumov korupcije, navedbo faze, v kateri je posamična obravnavana prijava in tudi odločitve, ki jih je Kosova komisija ob tem sprejela.