Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos je namreč zahtevo za presojo ustavnosti podal zato, ker pravilnik o delovanju parlamentarne protikorupcijske komisije, ki jo vodi Branko Marinič (SDS) od maja določa, da jim mora komisija za preprečevanje korupcije vsak mesec poročati o svojem delu, ki bi moralo vsebovati kratko navedbo sumov korupcije, faze, v kateri je obravnavana posamična prijava in odločitve, ki jih je pri tem sprejela komisija pa tudi podatke o prijaviteljih. Kos tako meni, da je Mariničeva komisija pravilnik dopolnila s ciljem priti do občutljivih podatkov, ki bi omogočili posameznim politikom, da se izognejo odgovornosti za storjena dejanja.

Parlamentarna komisija s pravilnikom lahko ureja le svoje delovanje
Ustavno sodišče je v svoji odločitvi zapisalo, da lahko parlamentarna komisija s svojim pravilnikom ureja le način svojega dela, nima pa pooblastila za urejanje razmerij, ki so urejena z zakonom o preprečevanju korupcije, s katerim so urejena tudi razmerja med Mariničevo in Kosovo komisijo.

Tokrat je ustavno sodišče že drugič zavrglo pobudo za presojo ustavnosti omenjenega pravilnika. Prvič je to storilo, ker imajo pravni interes lahko le fizične osebe, julija lani pa je pobudo podala Kosova protikorupcijska komisija. Tokrat je pobudo dal sam predsednik komisije Drago Kos, a je sodišče odločilo, da Kos kot predsednik komisije nima drugačnih pristojnosti, kot organ sam.

Kosa odločitev ustavnega sodišča preseneča, a ga ob tem veseli navedba v obrazložitvi, ki po njegovih besedah jasno govori o tem, da vsebinsko tako on kot komisija zastopata pravilno stališče, da se razmerja med komisijo DZ-ja in komisijo, ki jo vodi, ne morejo urejati prek pravilnika. "To, kar je napisano v tej obrazložitvi, je tisto, kar mi želimo." Dodal je, da izrek ustavnega sodišča pomeni le, da sodišče o pobudi ne bo odločalo, medtem ko se je sodišče v odločbi vsebinsko izreklo in ustavno sodišče tega mnenja ne bo več spreminjalo, je opozoril Kos. Dodal je, da obstaja edino možnost, da ustavno presojo zahteva kdo izmed pooblaščenih, in potem bo sodišče moralo odločati o tem, sodišče pa se bo pri takem odločanju vsebinsko držalo tega, kar je že zapisalo.