Anderson je tisti odvetnik, ki si je drznil nemogoče in leta 2002 v imenu žrtev duhovnika Lawrencea Murphyja, ta naj bi zlorabil več kot 200 gluhih otrok, tožil Vatikan in Sveti sedež. Od takrat bije nenehen boj z eno najmočnejših institucij na svetu, zdaj pa je pred prelomno odločitvijo ameriškega prizivnega sodišča - ali so duhovniki res 'zaposlenci' Vatikana. Že 33 let pa njegova odvetniška pisarna zastopa žrtve različnih spolnih zlorab, o njegovem spopadu z vatikanskim plemstvom pa je bil pod okriljem HBO-ja posnet tudi dokumentarni film Mea Maxima Culpa. O svojem delu je spregovoril z MMC-jem. Vabljeni k branju.
RKC plačuje za pedofilske duhovnike, a ti ostajajo v njegovih vrstah
Lanskega februarja ste umaknili razvpito tožbo proti Vatikanu in trem njegovim najvišjim uradnikom, vključno s sedanjim papežem emeritom Benediktom XVI. Šest mesecev pozneje je sodnik iz Oregona Michael Mosman razsodil, da duhovniki niso uslužbenci Vatikana. Mar to pomeni, da boste svoj trud raje usmerili v tožbe, kjer bo rezultat bolj oprijemljiv? Če pogledate nazaj, kako vidite svojo tožbo? Ste morda odgriznili prevelik kos?
Na kratko – odgriznili smo velik kos in tigra prijeli za rep, ker je to bilo potrebno, in še vedno ga držimo za rep. Vatikan preganjamo že zadnjih 11 let, saj verjamemo, da je odgovoren za sistematično prikrivanje in prestavljanje duhovnikov po vsem svetu. V portlandskem primeru je sodnik Mosman res razsodil, da Vatikan ni delodajalec duhovnikov, a smo se na to že pritožili na prizivno sodišče.
Povsem smo odločeni iti naprej z vsemi močmi, da uporabimo ta in vse prihodnje primere, tako da Vatikan v celoti sprejme odgovornost za to krizo svetovnih razsežnosti.
Vendarle je bila februarja umaknjena tožba proti Vatikanu tista, po kateri ste najbolj zasloveli in ki je pritegnila pozornost medijev. Kaj ta umik pomeni v vaših tožbah proti Vatikanu?
No, glavni primer je bil ta iz Portlanda, ki je že romal tudi na vrhovno sodišče, in to je ugotovilo, da je Vatikan mogoče tožiti, saj ga t. i. suverena imuniteta v tem primeru ne varuje. Tožbo smo umaknili iz praktičnih razlogov. Tožnik v tej zadevi je bil tudi tožnik v stečaju nadškofije Milwaukee in videli smo priložnost, da pridemo do 40.000 strani dokumentov, ki podrobno opisujejo zlorabe in njihovo prikrivanje.
In če bi se oklepali tiste tožbe, morda ne bi dobili priložnosti za pridobitev teh dokumentov. Na voljo smo torej imeli Sofijino izbiro (po filmu Sophie's choice, kjer je morala glavna igralka izbrati med tem, katerega otroka naj pošlje v krematorij in katerega v delovno taborišče op. a.). Izbrati smo morali, ali bomo dobili dokumente takoj ali pa bomo nadaljevali tožbo še kakšnih šest, sedem let.
Ampak gledano v retrospektivi – je bila tožba proti Vatikanu sploh izvedljiva? Nasprotniki te poteze so namreč izpostavili, da papeža in vse visoke uradnike varuje imuniteta, zato bi se nekomu od zunaj zdela ideja, da bi te ljudi pripeljali pred sodišče, povsem nemogoča.
Res je, da to v preteklosti nikoli ni bilo uspešno izvedeno in da bo bitka trda. Res pa je tudi, da sem s proučevanjem zakonodaje v ZDA ugotovil, da papež in Vatikan uživata imuniteto, a so tudi izjeme.
Zato smo odšli na prvostopenjsko sodišče, prizivno sodišče in na vrhovno sodišče in vsi trije so nam dali zeleno luč za tožbo proti Vatikanu. Torej so se tisti, ki so rekli, da ga ne moremo tožiti, motili. Zdaj pa nas je zavrlo pri naslednji pravni bitki, ki je bitka za to, kdo je odgovoren. Mi mislimo, da je Vatikan, sodnik misli drugače, odločitev pa je ta hip na prizivnem sodišču.
Tistim pa, ki pravijo, da Vatikana ni mogoče tožiti, pravim, da smo to že storili. Tistim, ki pravijo, da tega ne bo mogoče storiti v prihodnosti, pravim, da imamo za to podlago. In tistim, ki pravijo, da tega ne bi smeli storiti, pa pravim, da to moramo storiti, da zaščitimo otroke. Kajti, vse dokler Vatikan ne bo sprejel odgovornosti, se bo zavil v skrivnostnost in zaščitil svoje ime v škodo otrok. Ne bom se vdal, to bitko bijem že 12 let in prišle bodo tudi nove tožbe.
Ali vam je to, da je nekdanji papež Benedikt zdaj postal papež emerit, kaj olajšalo njegov sodni pregon?
Njegov odstop pravne narave tožbe nič ne spremeni, saj tožimo Vatikan ter Sveti sedež, in ne konkretne osebe. Je pa njegov odstop vseeno pomemben, saj je po našem mnenju in po mnenju drugod po svetu njegov odstop delno povezan s težo škandalov, povezanih s prikrivanjem spolnih zlorab.
Dejali ste, da ste dobili 40.000 strani novih dokumentov v povezavi z zlorabami duhovnikov. Je bil vaš umik torej zgolj strateški predah pred novim pravnim rafalom na Sveti sedež?
Dokumenti so nam pomagali pri odločitvi, da opustimo tožbo, saj smo z njimi dobili veliko koristnih dokazov, ki jih bomo kmalu tudi javno razkrili. Ali prihaja več novih tožb?
Verjamem, da obstajata moralni in pravni imperativ, da se Vatikan privede do tega, da priznajo svojo odgovornost. Storili bomo vse, kar je potrebno in kar je v naši moči, da bo resnica prišla na plan in da bodo odgovorne osebe odgovarjale za te mednarodne zločine.
Tožbe naj bi vam prinesle na milijone dolarjev odškodnin, a nikoli niste razkrili, koliko ste pravzaprav zaslužili v teh sodnih bitkah. Je nenehno preganjanje Svetega sedeža za vas postalo predrago? S tem so bile namreč povezane špekulacije o tem, zakaj ste umaknili svoj pravni pregon.
Stroški so res gromozanski, ampak to bitko se po mojem mnenju splača biti vsak dan. Vendar me cene ni strah. Vem, koliko ta bitka zahteva, in sem jo pripravljen financirati. Res je, da smo z leti prek tožb dobili veliko denarja, ki pa sem ga prek »preživelih« (tako se imenujejo žrtve, ki so javno razkrile, da so bile zlorabljene op. a.) vložil nazaj v gibanje za zaščito otrok (gibanje sodeluje pri oblikovanju javnih politik, ki zadevajo zlorabe otrok, financira tožbe v podobnih primerih, pomaga podpornim skupinam … op. a.).
Vseeno. Koliko ste v teh letih zaslužili s tožbami?
Ne sanja se mi. Na tem področju delam že 29 let in ne vem niti števila vseh ljudi, ki sem jih zastopal, kaj šele, koliko denarja nam je uspelo dobiti.
Po svetu je okoli 400.000 duhovnikov. Po mnenju RKC-ja je med njimi med dvema in štirimi odstotki pedofilov. Koliko takšnih duhovnikov je med njimi po vašem mnenju?
S tem se ne strinjam. Ko uradne osebe objavijo take številke, vedno podajo nižje, kot so v resnici. Moje izkušnje mi pravijo, da je resničnost drugačna. Raziskava, ki jo je opravil nekdanji benediktinski menih A. W. Richards Sipe nakazuje, da je ta številka bližje osmim oz. celo 10 odstotkom ter da je v nekem danem trenutku kar polovica duhovnikov nezmožna celibata.
Vendar največja težava niso številke zlorabljajočih duhovnikov, temveč pogostnost prikrivanja zlorab, ki jih prikrivajo vodilni v hierarhiji. Niso težavne le številke takšnih duhovnikov, ampak to, da jim RKC ponudi varen pristan. Zato dvomim o uradnih številkah, saj od duhovnikov zahtevajo, da zatrejo svojo spolnost, zaradi česar imajo najvišjo stopnjo tovrstnega prestopništva v primerjavi z drugimi poklici.
Delal sem na ducatih primerov in videl številne spise, ki so vsebovali kredibilna poročila o ponavljajočih se spolnih zlorabah, ki so jih priznali celo duhovniki sami in bili za to tudi obsojeni. Ko pa so prišli v roke Vatikana, se je ta zgolj »usedel« nanje in ni storil ničesar. Niso jih umaknili iz duhovniškega stanu, v nekaterih primerih pa so jim celo dovolili nadaljevati delo. Vatikan ima zelo dolgo zgodovino takšnega ravnanja. Razen, če je na pragu neizogibnega škandala, ki bo za seboj povlekel veliko negativne publicitete, potem se odzove hitreje.
Kako pogosto Vatikan po vaših ocenah takšne duhovnike odstrani iz cerkvenih vrst?
Pred 20 leti bi bil ta odgovor – nikoli. Ker jih nihče nikoli ni izpostavil. Vendar se je to v zadnjih 20 letih spremenilo, zato smo zdaj daj priča tudi izključitvam iz duhovniških vrst. A to se zgodi pri enem od 10 primerov.
Vložili ste na kupe tožb proti katoliški duhovščini, vendar kolikor mi je poznano, so bila vsa vaša prizadevanja omejena na ZDA. Ste že pomislili, da bi ustvarili splošno pobudo, saj pedofilija med duhovniki ni omejena na zgolj eno državo?
Delal sem s Centrom za ustavne pravice, ki sodeluje s »preživelimi«. Prav tako smo pred dvema letoma Mednarodnemu kazenskemu sodišču v Haagu predali kakšnih 50.000 strani dokumentov in proti Vatikanu vložili pritožbo zaradi zločinov proti človeštvu. V teh dokumentih smo zbrali pričevanja z vsega sveta – Indija, Irska, Italija, Nemčija, Velika Britanija …, kjer je razvidno, da gre za dolgotrajen in sistematičen vzorec
Kaj bi svetovali žrtvam zlorabe duhovnikov?
Najprej bi jih pohvalil za njihov pogum, da so se odločili za razkritje. Prvi nasvet bi bil: povejte nekomu, ki mu zaupate, in poiščite pomoč pri procesiranju te izkušnje. Žrtve se morajo zavedati, da celotna stvar ni njihova krivda in da bodo v spoprijemanju z njo potrebovale pomoč.
Drugi nasvet bi bil, da storilca prijavite policiji in pristojnim oblastem. In zadnje - če lahko, obvestite svojo skupnost. Ne morete pričakovati, da bosta duhovnik ali škof ravnala prav. Zato žrtev ne spodbujam, da se obrnejo na RKC, ker bodo vso zadevo le potlačili in jih spet prizadeli.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje