V državnem zboru je potekala druga obravnava zakona o tujcih, ki naj bi omogočil Sloveniji, da sprejme katerega izmed zapornikov iz Guantanama. Tretjo obravnavo zakona bo DZ opravil v sredo.

Najspornejši je 53. člen
Najburnejša razprava je potekala glede 53. člena, ki naj bi bil po besedah SDS-ovih poslancev napisan posebej za to, da bi lahko naša država sprejela zapornike. Zato so predlagali amandma, po katerem bi morala oseba, ki bi želela prebivati v Sloveniji, vložiti vlogo za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje, vendar je bil njihov predlog zavrnjen.

Vinko Gorenak (SDS) je poudaril, da resnica, ki se skriva za tem zakonom, govori o hudi umazanosti politike. Prepričan je, da bi morala vlada slovenskemu narodu, ki bo vzdrževal zapornike in sobival z njimi, jasno povedati, koliko zapornikov namerava Slovenija sprejeti in koliko bodo stali stroški njihovega bivanja, zavarovanja ter stanovanja. Vendar kot pravi, tega vlada ni storila, temveč je rekla le, da je sprejem tujcev v interesu Slovenije.

"Povejte Slovencem, koliko to stane in kaj jim bomo nudili. Sploh nisem rekel, da sem proti temu, sem pa proti zahrbtni zakonodaji in vladi, ki 'farba' ljudi," je izpostavil in dodal, da nas Američani učijo "o človekovih pravicah in o izbrisanih, sami pa 10 let držijo ljudi nezakonito zaprte".

Njegov strankarski kolega Rudolf Petan je ob tem še izpostavil, da ga bo ob trenutnem stanju težko kdo prepričal, da je sprejem zapornikov iz Guantanama v nacionalnem interesu.

Juri: Nisem naiven
Franco Juri (Zares) je izpostavil, da je namen vlade omogočiti hitrejši in neposrednejši način sprejemanja tujcev, zlasti v primerih, ko gre za interes države. Poudaril je, da drži trditev SDS-a, da je zakon verjetno vezan na vprašanje zapornikov iz Guantanama. "Nisem naiven, da ne bi verjel, da je vprašanje nastalo takrat, ko smo se spoprijeli s tem vprašanjem," je dejal.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Damjan Lah je dejal, da lahko po 53. členu zakona vlada s sklepom določenemu tujcu izda dovoljenje za prebivanje, če je za to izkazan interes, ki pa ni zgolj politični, temveč je lahko tudi npr. kulturni ali gospodarski. Pojasnjuje, da je treba ta člen razumeti v širšem kontekstu, in ne le v okviru sprejemanja zapornikov iz Guantanama, saj se tako, kot pravi, ustvarja napačna slika, da se Slovenija podreja interesom, "kar pa ni res".