Z generalnim direktorjem policije Senadom Jušićem se je glede umora na Brdu v Ljubljani, povečani zaščiti sodnikov in tožilcev v zadevi Kavaški klan ter glede odločitve upravnega sodišča, da so se pri njegovem imenovanju na čelo policije pojavile kršitve v postopku imenovanja generalnega direktorja policije, v Odmevih pogovarjal Igor E. Bergant.
Če predpostavimo, da je šlo za nov primer morilskega obračuna dveh balkanskih kriminalnih združb, teh je bilo v zadnjih letih v Sloveniji kar nekaj, mislim, da tri v zadnjih petih letih, ali na policiji v zadnjem času zaznavate povečana tveganja na področju javne varnosti zaradi takšnih dejanj?
Republika Slovenija je varna država. Prebivalke in prebivalci Republike Slovenije so varni. V konkretnem primeru gre za posamezni dogodek, katerega intenzivna kriminalistična preiskava bo pokazala, kakšno je ozadje.
Primeri iz Nizozemske in Švedske kažejo, da obračuni med kriminalnimi skupinami vendarle prinašajo čedalje večja tveganja, tudi za povsem nevpletene državljane. Se v Sloveniji vendarle približujemo tej točki?
Ne, nikakor ne, to odločno zavračam. Gre za osamljen primer, ki je seveda deležen temeljite kriminalistične preiskave, ko bodo znane vse okoliščine, bo o tem obveščena tudi javnost.
Slovenska policija je sporočila, da ubita oseba ni bila zaščitena priča v Sloveniji. Tuji mediji pa poročajo, da naj bi bila zaščitena priča v Bosni in Hercegovini. Ali to vendarle pomeni, da je bila tudi slovenska policija, glede na to, da je bil ta državljan Bosne in Hercegovine v Sloveniji, vključena v njegovo varovanje?
Ne. Slovenska policija ni izvajala nikakršnih dejavnosti v smislu zaščite priče v konkretnem primeru. Res pa je, da intenzivno sodelujemo in izmenjujemo podatke z vsemi sosednjimi državami in seveda tudi z agencijo Europol in mednarodno kriminalistično policijo.
Nekoliko bega to, da naj bi bila umorjenemu pred tem ponujena zaščita oziroma varovanje. Ali to drži?
To ne drži. Gre za dezinformacijo. Oseba ni imela statusa v Sloveniji zaščitene priče.
Eden izmed ukrepov, ki ste jih danes tudi izvedli, je okrepljeno varovanje sodnikov in tožilcev v sojenju pripadnikom Kavaškega klana v Sloveniji. Ali to vendarle nakazuje, da ste tudi na policiji mnenja, da so ti sodniki in tožilci danes bolj ogroženi, kot so bili včeraj? Ali gre za običajen postopek?
Gre za proaktiven pristop policije. Naj zelo jasno povem, da slovenska policija že zdaj izvaja vse ukrepe za zagotavljanje varnosti ogroženim tožilcem in sodnikom. Gre pa za dodaten ukrep, proaktiven pristop, dokler se konkretni primer ne razčisti oziroma se ne ugotovijo vse okoliščine.
Pred kratkim se je ena izmed tožilk odpovedala varovanju z obrazložitvijo, da policiji ne zaupa. Takšna izjava tako izpostavljene tožilke seveda vzbuja dvom o učinkovitosti varovanja, ki ga izvajate. Kakšen je vaš komentar glede tega?
Državna tožilka se je sama odpovedala varovanju in slovenska policija izvaja vse ukrepe za zagotavljanje njene varnosti.
Danes je varovana?
Da.
Ne želimo se izogniti še enemu zelo pomembnemu vprašanju zadnjih dni, o temni senci dvoma o zakonitosti vašega imenovanja za generalnega direktorja policije. Sinoči je v Odmevih pravnik Rajko Pirnat menil, da bi vi z odstopom pravzaprav ravnali najbolj modro in rešili vso godljo. Do zdaj ste to možnost zavračali. Ali je ne več?
To možnost zavračam. Meni je s sodbo prepoznan status generalnega direktorja policije in v povezavi s tem naj tudi povem, da so vsi moji predhodniki imeli po vsebini istovrstni sklep. Tako Boštjan Lindav kot Anton Travnar, Anton Olaj, Tatjana Bobnar – in v mojem primeru ni bilo nič drugače.
Razlika je pač v tem, da je bila v vašem primeru pritožba in obstaja pravnomočna sodba upravnega sodišča, ki, kot rečeno, prinaša ta dvom oziroma je bil del tega postopka nezakonit.
Drži.
Razlika seveda je.
Gre za precedenčno sodbo. Tako kot sem že nekajkrat povedal, sodba daje temeljito obrazložitev procesnopravnih predpostavk, ki niso bile izpolnjene pri obrazložitvi vsebine sklepa.
Ne gre za vas osebno. Gre v bistvu za težavo funkcije, če je bil nekdo, ki je imenovan na to funkcijo, imenovan v takšnem postopku, ki je, če citiram profesorja Pirnata, kontaminiran oziroma okužen od prej. Mar to v bistvu vendarle ne povzroča nekega nemogočega položaja, v katerem ste zdaj na tem položaju?
S sodbo sodišča mi je prepoznan status generalnega direktorja slovenske policije in tega ne gre zanemariti. Ta sodba sodišča je precedenčna in velja tudi za vse moje predhodnike.
Se pravi, da ne razmišljate o odstopu in tudi ne računate s tem, da bi vas notranji minister razrešil glede na te, recimo temu, pravne zaplete?
Generalni direktor slovenske policije je Senad Jušić.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje