Evropska centralna banka bo zaradi inflacije opuščala ohlapno politiko, zato bo večji pritisk na proračun. Nadaljnja zamrznitev fiskalnega pravila je zelo verjetna, meni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Mojmir Mrak: "Ne bi bil presenečen, če bi prišlo do iniciativ za odlog tega, da bi se fiskalna pravila uveljavila že s prihodnjim letom."

V Uniji poteka tudi razprava o ustreznosti fiskalnih pravil, zato Mrak dodaja, da bi bila vrnitev na staro nerealna in neverodostojna. "Vračati se na to, kar smo zavrnili pred dvema ali tremi leti, je neverodostojno, zato je ta pravila vsaj v nekaterih segmentih treba prilagoditi," pravi.

Kakšne pa bi lahko bile spremembe? Zagotovo poenostavitev zelo nezanesljivega kazalca o strukturnem primanjkljaju. "Potencialna rast in strukturni deficit sta se pokazala kot metodološko zelo vprašljiva," pojasnjuje Mrak.

Namesto tega bi lahko omejili izdatke, dvignili mejo dolga na 80 odstotkov ali pa izločili določene investicije. "Iskale se bodo rešitve, da se nekatere investicije izvzamejo, velika težava pa bo, kaj naj bi to vsebovalo, da ne bo preširoko."

A bolj ko bodo omejeni izdatki, težji bo po Mrakovih besedah prehod v zeleno in digitalno, na novo pa sta v ospredju še zmanjšanje energetske odvisnosti in varnost. Morda se pri Evropski komisiji za omenjene izdatke oblikuje podoben sklad, kot se je zaradi posledic covida-19. Kakšna bodo torej usoda fiskalnega pravila prihodnje leto, bo komisija sporočila maja.