V državni proračun se je v prvih treh mesecih steklo nekaj manj kot 3,07 milijarde evrov prihodkov, kar je 27,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodkov je bilo za približno 3,33 milijarde evrov oziroma 9,6 odstotka manj kot v prvih treh mesecih 2021, je že v ponedeljek objavilo ministrstvo za finance. Proračunski primanjkljaj je tako dosegel 260 milijonov evrov.

Fiskalni svet je postregel še s primerjavami ob izločitvi učinka ukrepov za obvladovanje epidemije covida-19. Brez neposrednega učinka protikoronskih ukrepov bi bili proračunski prihodki višji za 25,4 odstotka, odhodki pa po drugi strani medletno ne bi bili za skoraj desetino nižji, ampak za 10,3 odstotka višji.

Že samo ministrstvo za finance je opozorilo, da so bili izdatki za plače, subvencije in transferje posameznikom medletno nižji zaradi prenehanja ukrepov za obvladovanje epidemije. Odhodki za covidne ukrepe so bili po izračunih fiskalnega sveta medletno nižji za 634 milijonov evrov. Obseg odhodkov za protikoronske ukrepe je v treh mesecih letos dosegel 315 milijonov evrov, od začetka epidemije marca 2020 pa 5,1 milijarde evrov.

Rast odhodkov ob neupoštevanju učinkov odprave covidnih ukrepov je bila po pojasnilih poleg učinka prenosa sredstev za financiranje načrta za okrevanje in odpornost v proračunski sklad posledica večjih subvencij, transferjev posameznikom in gospodinjstvom zaradi uskladitve z lansko inflacijo in učinka osnove pri regresiranju šolske prehrane in prevozov ter transferjev v sklade socialnega zavarovanja, saj je bil proračunski transfer v pokojninsko blagajno ob občutno večjem povišanju pokojnin od rasti socialnih prispevkov.

Državni proračun je brez neposrednega učinka protikoronskih ukrepov po ocenah fiskalnega sveta izkazoval presežek 15 milijonov evrov.

Rast prihodkov ob okrevanju gospodarske aktivnosti

Saldo državnega proračuna je bil tako v obeh primerjavah boljši kot v enakem obdobju lani, kar je predvsem posledica rasti prihodkov ob okrevanju gospodarske aktivnosti. Primanjkljaj z upoštevanjem učinkov protikoronskih ukrepov je bil medletno nižji za malenkost več kot eno milijardo evrov, brez upoštevanja covidnih ukrepov pa je bil saldo boljši za 331 milijonov evrov.

Fiskalni svet sicer v prihodnjih mesecih zaradi učinka osnove in povečanih tveganj za gospodarsko rast pričakuje precejšnje umirjanje stopenj rasti davčnih prihodkov.
V prvem letošnjem trimesečju so bili ti namreč medletno višji za 22,1 odstotka, v obdobju od aprila do decembra pa naj bi bili po oceni fiskalnega sveta medletno celo nižji, DDV na primer za 8,6 odstotka, dohodnina za 6,1 odstotka, davek od dohodkov pravnih oseb za 11,5 odstotka, trošarine pa za 2,2 odstotka.

V celotnem 2022 naj bi bili prihodki od dohodnine tako po oceni fiskalnega sveta za 0,4 odstotka nižji kot v 2021, prihodki od DDV-ja za 0,8 odstotka, od davka od dohodka pravnih oseb za 5,4 odstotka in od trošarin za 0,5 odstotka.