V Tarči so razpravljali o pobudi za izbris strank Levica in SD, pa tudi o stavkah in zahtevah po višjih plačah. Nas bo prihodnja vlada popeljala v socializem ali v kapitalizem z zasebnim zdravstvom? Soočili so se Tanja Fajon, Luka Mesec, Jožef Horvat in Marko Pogačnik. Oddajo je vodila Erika Žnidaršič.

"Neustavnost" SD-ja in Levice?

Jožef Horvat (NSi) je poudaril, da se nikakor ne zavzemajo za izbris konkurenčne politične stranke. Ustavno sodišče bo sprejelo odločitev in NSi jo bo spoštoval. NSi pa po drugi strani že dalj časa pravi, da je program Levice za Slovenijo škodljiv, saj da se zavzema za izbris kapitalizma in za uvedbo ekosocializma. Horvat je poudaril, da so želeli razpravo o tem v parlamentu odpreti že pred časom, a jo je predsednik DZ-ja preprečil.

Luka Mesec (Levica) je Horvata obtožil laganja. NSi podpira pobudo Vilija Kovačiča, je zatrdil. Horvat je to zanikal.

Mesec je nadaljeval, da gre zgolj za preusmerjanje pozornosti od neuspehov vlade pred parlamentarnimi volitvami, saj je vlada po njegovih besedah zavozila tako državo kot upravljanje epidemije.

"Absurdno je, da se ukvarjamo z izbrisom dveh političnih strank. Je res naključje, da je to tik pred volitvami?" je Tanja Fajon (SD) v Tarči ocenila, da gre pri tem za "navadno predvolilno politično nagajanje". Dejala je, da je SD že 30 let registrirana politična stranka v Sloveniji in da če bo kdaj o tem ustavna presoja, pričakuje, da naj "vsi tisti, ki imajo danes problem z nekdanjo komunistično partijo in so na javnih funkcijah, pa so bili kadar koli člani komunistične partije, nemudoma zapustijo položaje". "Jaz s tem nimam nobenih težav, bo pa imel ta problem predsednik vlade," je dodala.

Bi Levica nacionalizirala podjetja in kmetije?

Marko Pogačnik iz SDS-a je v uvodu povedal, da ima zahteva za ustavno presojo zagotovo utemeljeno vsebino, sicer je ustavno sodišče ne bi sprejelo. "Pričakujem, da bo čim prej sprejeta končna odločitev, nedvomno pa je, da sem tudi jaz zaskrbljen glede na program, ki ga predstavlja Levica." Skrbi ga predvsem nacionalizacija podjetij in nacionalizacija kmetijskih zemljišč, je poudaril. "To je neustavno, leta 1991 smo se odločili za drugo pot," je dodal Pogačnik.

"Prosto po Goebbelsu, tisočkrat ponovljena laž postane resnica. V našem programu ne boste našli tega, o čemer govorite, da bomo nacionalizirali podjetja in kmete. To nikjer ne piše, gospod Pogačnik, prosim za osnovno intelektualno poštenost," je Mesec odvrnil na Pogačnikovo izvajanje.

Voditeljica je Mesca soočila z zapisom poslanca levice Kordiša, da bodo "lastništvo podjetij prenesli v roke države in lokalnih skupnosti". Mesec je odgovoril z navedbo, da gre pri ustavni presoji za presojo dejanskega programa, vsi pa se obešajo na zapis poslanca na digitalnih družbenih omrežjih. Še več, zapise podtikajo: Kordiš denimo ni zapisal, da je treba nacionalizirati vsa stanovanja, ki se jih ne da posesati v 15 minutah. To je storil neznanec na lažnem profilu, je poudaril. Glede protiustavnosti pa je opozoril, da gremo lahko hitro na tanek led in pri vsaki stranki in njeni preteklosti najdemo nekaj protiustavnega.

Vili Kovačič podaja naprej SDS-ove predloge?

Pogačnik je zavrnil povezavo stranke SDS z Vilijem Kovačičem navkljub temu, da je v Kovačičevem predlogu ustavne presoje praktično identična vsebina, kot jo je predložil SDS, ko so zahtevali sejo o neustavnosti Levice in SD-ja v DZ-ju. "Povezava je očitna, gre za grdo nagajanje, te stavke smo večkrat slišali," je dejala Fajon.

Zakaj SD ne želi sodelovati s SDS-om?

Na vprašanje glede zelo dobrega sodelovanja SDS-a in SD-ja v nekaterih državnih podjetjih je Pogačnik voditeljici odvrnil, da sta SDS in vlada v tem mandatu ponudila sodelovanje vsem strankam. "Stranka SDS se zavzema za sodelovanje, brez sodelovanja ni uspeha, a žal je bil sporazum o sodelovanju tako od SD-ja kot Levice zavrnjen," je navedel.

Sodelovanje SD-ja in SDS-a je komentirala tudi Fajon z besedami, da verjetno res sodelujejo posamezniki v državnih podjetjih in državnih uradih, a sodelovanje med strankama na politični ravni ta hip ni mogoče, je dejala, saj da "rušijo državo".

"Zakaj se ne povezujemo s SDS-om in strankami vladne koalicije? Ker se v SD-ju povezujemo z vsemi tistimi, ki spoštujejo pravno državo, demokracijo, zakone in ustavo," je Pogačniku glede nesodelovanja še odvrnila Fajon in dodala, da se tudi v Nemčiji demokratične stranke niso povezovale z AfD-jem.

Se SDS dovolj distancira od domobrancev?

"Se stranka SDS dovolj distancira od domobrancev, ki so se v času 2. svetovne vojne borili na strani nacistične Nemčije? Pred kratkim je šel predsednik vlade s častno četo polagat venec k spomeniku domobrancev. Tudi tu bi lahko mogoče delali ustavno presojo, če bi bili tako iskreni," je podala primer predsednica SD-ja Fajon.

"Tu bi lahko še marsikaj naštevali ... povezave z neonacisti, pa rumenimi jopiči, podrejanje interesov Slovenije Madžarski, razprodajanje premoženja itd.," je nadaljeval Mesec in dodal, da se o prepovedi SD-ja in Levice tik pred volitvami pogovarjamo zato, ker SDS in NSi nimata nič pametnejšega ponuditi v debato.

So opozorila o javnem dolgu le "prazne floskule"?

"To so prazne floskule, ki jih navaja gospod Mesec, slika je takšna, kot si jo kdo naslika. Mi upoštevamo Economist, Eurostat itd. Govori se o javnem dolgu in tu se zganja velika demagogija, mi smo javni dolg zmanjšali, do leta 2024 bomo prišli pod 75 odstotkov BDP-ja, kar se tiče javnega dolga," pa je odvrnil Horvat.

Mesec je Horvatu odvrnil, da se vlada zavzema za nižje davke za 800 milijonov evrov in za milijardo višje plače. "In potem mi rečete, da ne vem, kaj je racionalna proračunska politika. Malo morgen," je izjavil. Pojasnil je, da je Levica konsistentna: je proti zategovanju pasov in za višje plače. Ve pa tudi, da če hoče država delovati, če naj obstajajo javno šolstvo, zdravstvo, delujoč pokojninski sistem, je treba plačevati davke. Horvat je odvrnil, da je izračun, naveden na začetku odstavka, napačen.

Fajon je zaskrbljena nad Horvatovim izrazom "socialne eskapade". Prepričana je, da tri četrtine Slovencev potrebujejo socialno državo in socialno demokracijo. Vlado pa je obtožila, da sicer ponuja veliko na prvi pogled všečnega, kot so višje plače, ampak v resnici nastajajo vse večje razlike. Kot primer je navedla stavko v zdravstvu, kjer, kot je dejala, so enim dvignili plače, drugim skupinam zaposlenih pa ne. Na vladni način bodo bogati imeli vedno več, revnim pa bo še naprej malo ostalo, je prepričana. Pogačnik je navedbe Tanje Fajon zavrnil. Po davčni reformi bo vsakemu na koncu leta ostala ena plača več, je dejal.

Naj se ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje?

Tanjo Fajon skrbi, da se zdravstveni denar iz dopolnilnega zavarovanja "kopiči" v zasebnih zdravstvenih zavarovalnicah. Dopolnilno zavarovanje je postalo nekako obvezno in treba ga bi bilo ukiniti, je dejala. Obstoječe stanje ni dobro, 130.000 ljudi nima dostopa do osebnega zdravnika. Da bi stanje rešili, bomo morali povečati izdatke za javno zdravstveno blagajno na vsaj 12 odstotkov BDP-ja, česar zdaj ne dosegamo. To pa bomo lahko storili z obdavčitvami in z javnimi viri. Ohraniti bo treba tudi enotni plačni sistem v javnem sektorju in preprečiti privatizacijo v zdravstvu, je povedala.

Pogačnik je poudaril, da je covidna kriza samo razkrila težave zdravstvenega sistema, ki se nabirajo že zelo dolgo, vlado za vlado. To, da imamo nizko število intenzivnih postelj, velja že zelo dolgo. Pogačnik se zavzema za "temeljito reformo" zdravstvenega sistema, pri tem pa je treba ohraniti javno zdravstvo za vse. Pogačnik je nadalje poudaril, da je obstoječa vlada za investicije v javnem zdravstvu namenila dve milijardi evrov, kar se bo porabilo v enem desetletju. Poslanec SDS-a ni odgovoril na vprašanje, ali bi problematiko čakalnih vrst lahko reševali z ločitvijo dela v javnem in v zasebnem zdravstvu. "Čakalne vrste niso problem razmejitve," je dejal. Predhodnike pa je opomnil, da sicer lahko predlagajo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, morajo pa tudi povedati, kako bi zapolnili 600-milijonsko luknjo.

Mesec je odvrnil, da dobro vedo, kako zapolniti luknjo, kar so tudi zapisali v predlogu za ukinitev pred leti. V Sloveniji moramo ukiniti dopolnilno zavarovanje, je poudaril, in to tudi zato, da se konča privatizacija zdravstva. Nekateri so si ustvarili poslovni model, po katerem so čakalne vrste "velik biznis", je dejal.

Naj država odkupi delež v Savi?

Delež Yorka v Savi bi morala država odkupiti, je prepričana Tanja Fajon, saj je treba zaščititi slovenski turizem in "slovenske bisere". Turistični vavčerji so bili dobra stvar, ki so turizem obdržali nad vodo, zdaj ko se bo vse skupaj znova zagnalo na polno, pa ne razume, zakaj bi želeli razprodati te elitne turistične lokacije. Predkupno pravico je treba uveljaviti, je opozorila.

Pogačnik pa je dejal, da delež v Savi prodaja zasebni sklad drugemu zasebnemu investitorju. Če bo država uporabila predkupno pravico, pa se bo po njegovem mnenju odločil SDH. "V zadnjih desetih letih druga Janševa vlada ni prodala niti enega premoženja, tretja Janševa vlada tudi ne. Adria Airways, Helios, Aerodrom Ljubljana, Fotona, NKBM, Abanka, NLB, Mercator to so bile prodaje podjetij v času vlade SD-ja," je navedel Pogačnik.

"Mercator je bil prodan v vašem prvem mandatu (prva Janševa vlada), takrat se je začela ta tajkunizacija," mu je za konec odvrnila Fajon.

Vabljeni k ogledu celotne oddaje Tarča.