Konec lanskega leta se je v CUDV-ju Črna na Koroškem izvedelo, da naj bi zdaj že nekdanja zaposlena uporabnike oškodovala za več tisoč evrov, čeprav o znesku direktorica zavoda ne želi govoriti.

 Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Največkrat so ranljive skupine žrtve svojih svojcev, ki so najpogosteje njihovi skrbniki. Tudi neimenovani uporabnik, ki biva v enem izmed posebnih socialnovarstvenih zavodov, je bil žrtev finančne zlorabe svoje sestre. Od lanskega maja ima novega skrbnika in mora sam odplačevati dolg. "Dolg je bil do takrat skoraj osem tisoč evrov. Novi skrbniki so določili, da ga odplačam s svojega računa, ampak zato bosta šla izredna socialna pomoč, regres, imel bom manjšo žepnino," razloži.

V. d. direktorice CUDV-ja Radovljica Helena Kos opozarja, da so finančne zlorabe med seboj različne. Pogosta je kraja denarja osebi na invalidskem vozičku, ker ta nima pregleda nad dogajanjem za sabo, nekatere osebe z oviranostmi tudi ne poznajo vrednosti denarja in so zato dovzetne za manipulacijo. "Imamo primere, ko uporabniki nimajo dostopa do žepnine, ki je namenjena osebni uporabi, tu so še osebe, ki jim skrbniki ne dovolijo odločitev za neko drugo storitev, ker je njihov prihodek pomemben prihodek, ki bi ga izgubili, če bi se odločili za drugačno storitev."

Uporabniki se morajo pogajati za svoj denar

Nad skrbniki oseb z oviranostmi naj bi nadzor opravljali centri za socialno delo. Skrbniki morajo enkrat letno oddati tudi poročilo o porabi finančnih sredstev. Pogosto so uporabniki prepuščeni pogajanjem z zaposlenimi, s katerimi skupaj načrtujejo porabo denarja. Andreja Rafaelič s fakultete za socialno delo pove, da mora uporabnik, če dobi denar od zaposlenega, ki skrbi za njegova sredstva, prinesti račun, kaj je kupil in podobno, da se poraba lahko regulira. "Zagotovo pa je to instrument, ki odvzame moč uporabniku," poudari ob tem.

Bremeni jih plačilo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, a ne vse

Direktor socialnovarstvenega zavoda Hrastovec Aleksander Gungl pravi, da vsem po plačilu oskrbnine pripada žepnina, a višjo imajo tisti, ki prejemajo socialno pomoč. Tisti s pokojnino morajo namreč plačati dodatno zdravstveno zavarovanje in jim po tem plačilu ostane na mesec zgolj slabih 100 evrov. "Tisti, ki nimajo pokojnine in imajo socialno podporo, dobijo 126 evrov, a imajo plačano dopolnilno zdravstveno zavarovanje iz proračuna, zato jim ta denar ostane," razloži.

Težave tudi zaradi pomanjkanja kadra

Finančna shema je sicer v vsakem zavodu urejena drugače, za vse pa naj bi veljalo transparentno zapisovanje prihodkov in odhodkov uporabnikov. Tudi država ima nadzorni sistem, a tu je še človeški dejavnik. Kos opozarja: "Nevarnost je v zadnjem času že v tem, ker ne moremo izbirati kadra, ampak smo veseli, če sploh pride kdo k nam v službo. Zato se hitro lahko najde tudi kdo, ki ima zle namene."

Ljudje z nalepkami intelektualne oviranosti v krogu nesposobnih

Strokovnjaki opozarjajo, da je treba spremeniti tudi odnos do oseb z oviranostmi. Treba jih je vzeti iz okvira nesposobnih. Tako Rafaelič: "Nimajo pravice do napak. Vsaka napaka je dokaz tega, da je nesposoben." Dodaja, da v zavodih živi izredno revna populacija, zato v takem okolju postanejo dobrine priboljški: "Denimo cigareta je lahko veliko vredna. Pridobiš naklonjenost, prijatelje, tudi spolne usluge."

Avdio: Posnetek oddaje