Vlada je morala najprej končati že v mandatu prejšnje vlade začeto zgodbo s policisti in z njimi sklenila stavkovni sporazum, s katerim so policisti dobili višje plače.

Po sporazumu s policisti so z zahtevami postali glasnejši še drugi uniformirani poklici - vojaki in gasilci celo s svojimi stavkovnimi zahtevami. Prav med temi skupinami je bilo zaznati precej primerjanja o tem, kdo si zasluži več.

Dodatno je sindikate razburil stavkovni sporazum z zdravniškim sindikatom Fides. Ravno ta sporazum številni ocenjujejo kot začetek konca enotnega plačnega sistema, kar vlada sicer zanika.

Številni tako aktualni vladi očitajo, da je ravno z deljenjem priboljškov posameznim poklicnim skupinam povzročila zdajšnje nezadovoljstvo, ki se je razvilo v stavkovni val.

Sindikati še nikoli s tako nasprotujočimi si stališči
Da je bilo krmarjenje med interesi težavno, je priznal tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki je pogajanja na vladni strani vodil do sredine februarja. Takrat se je namreč s tega mesta umaknil in ob tem povedal, da čeprav so bila tudi v preteklih letih pogajanja zapletena in trda, pa nikoli do zdaj ni bilo situacije, da bi imeli na sindikalni strani absolutno nasprotujoča si stališča.

Ob tokrat postavljeni množici stavkovnih zahtev so v nekaterih sindikalnih organizacijah želeli ločena pogajanja z vlado, tako je vladna ekipa vzporedno peljala četvero pogajanj - in sicer s šolskim sindikatom Sviz, s sindikatoma s področja zdravstvene nege in socialnega varstva, s policijskima sindikatoma in s skupino sindikatov različnih dejavnosti, ki jo vodi Jakob Počivavšek.

Skupina sindikatov javnega sektorja z vlado "praktično usklajena"
Ta je sicer danes pojasnil, da so se z vladno stranjo v ponedeljek na pogajanjih praktično uskladili glede novega vrednotenja delovnih mest. Poudaril je, da so rešitve uravnotežene, pri čemer je znova opozoril, da se ne sme "preferirati posameznih poklicnih skupin".

Kot je povedal, so sindikati podali predlog, ki je uravnotežen in prinaša koristi praktično za vse zaposlene v javnem sektorju, po njihovem prepričanju pa pravičneje in ustrezneje vrednoti tudi delo učiteljev, vzgojiteljev in drugih javnih uslužbencev, torej ne nazadnje tudi članov Sviza. Posebej pa pozdravljajo odločitev vrha koalicije, da je prepoznala potrebo, da se dvig plačnih razredov prizna tudi tistim z najnižjimi plačami, torej na delovnih mestih do 26. plačnega razreda.

Ostaja pa odprta druga stavkovna zahteva - odprava varčevalnih ukrepov po zakonu za uravnoteženje javnih financ. So se pa z vlado dogovorili, kako se bodo delovno lotili iskanja rešitve. "Moja ocena je, da če bi pogajanja nadaljevali na način, kot smo jih včeraj zastavili, bi jih bilo verjetno mogoče v prihodnjem tednu tudi pripeljati do konca," je presodil Počivavšek.

Štrukelj se zaveda svoje politične in sindikalne moči
V Počivavškovi skupini je sicer več sindikatov, ki zastopajo najnižje plačane v javnem sektorju, prav tako zastopajo širši spekter zaposlenih, ne le posameznih ožjih poklicnih skupin, kar vpliva na drugačna pogajalska izhodišča in različno sindikalno moč.

Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk pa je priznal premoč Svizu, saj da je ta sindikat s svojimi člani močnejši od celotnega sektorja državne uprave, in dodal, da se glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj zaveda svoje politične in sindikalne moči.

Štrukelj pa na očitke o neuravnoteženi ponudbi odgovarja, da vladna ponudba v tem trenutku, ko plača učitelja z univerzitetno izobrazbo za plačo uradnika z enako izobrazbo v povprečju zaostaja za 500 evrov, ne more biti uravnotežena, saj so izhodišča različna. Po njegovem prepričanju morajo torej učitelji dobiti nekaj več, nima pa nič proti zahtevam drugih sindikatov.