Evropska unija se srečuje z veliko množico prebežnikov, ki se ji Slovenija ni izognila. V Slovenijo je vstopilo okoli 3500 prebežnikov, ki pa so jo po večini že zapustili. Poleg peščice prebežnikov, ki sicer nameravajo oditi, je v Sloveniji do včeraj ostalo 24 ljudi, ki so zaprosile za mednarodno zaščito.

Večinoma gre za Iračane, nekaj je tudi Irancev, med njimi je tudi Maročan, zadnji pa je azil zaprosil mladoletni Afganistanec, ki je v Slovenijo prišel brez spremstva. Po dogovoru na ravni EU-ja naj bi Slovenija sicer sprejela 1126 beguncev.

Status begunca lahko pridobi oseba, ki lahko dokaže, da je v matični državi ogrožena zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini. Mednarodno zaščito pa lahko pridobijo tudi prosilci za t. i. subsidiarno zaščito. Gre za osebe, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, vendar obstajajo utemeljeni razlogi, da bi jim bila ob vrnitvi v matično državo povzročena resna škoda, ki zajema smrtno kazen ali usmrtitev, mučenje …

Kakšna je pot do statusa begunca?
Prebežniki prošnjo za mednarodno zaščito formalno vložijo ob prisotnosti ustreznega prevajalca oziroma tolmača v azilnem domu, kjer so nato nastanjeni. Pred podajo prošnje jih še zdravniško pregledajo in fotografirajo ter jim odvzamejo prstne odtise za preverjanje v bazi EURODAC.

Osebam, mlajšim od 14 let, se prstnih odtisov ne jemlje, prav tako pa se jim, če so brez spremstva, pred začetkom postopka postavi zakonitega zastopnika, ki je prisoten pri podaji prošnje in vseh nadaljnjih dejanjih postopka.

Po podaji prošnje se oseba preseli v glavni del azilnega doma, ki je razdeljen na ločene oddelke za odrasle moške, mladoletnike ter ženske in družine. Prosilci za mednarodno zaščito so poleg nastanitve upravičeni do brezplačne prehrane, obleke in obutve, osnovnih higienskih potrebščin ter mesečne žepnine, ki znaša 18 evrov, kot tudi do nujnega zdravljenja, v posameznih primerih pa lahko tudi do širšega obsega zdravljenja. Prav tako so upravičeni do izobraževanja, če je od podaje prošnje preteklo devet mesecev ter so izpolnjeni drugi zakonsko določeni pogoji, tudi do zaposlitve in dela.

Prosilci za azil dobijo izkaznico prosilca za mednarodno zaščito in se lahko prosto giblje po območju Slovenije, vendar morajo za prenočitev zunaj azilnega doma pridobiti dovolilnico. Če se prosilec, ki je zapustil azilni dom, v treh dneh ne vrne, se njegova prošnja šteje za umaknjeno in postopek mednarodne zaščite je umaknjen.

Kakšne so pravice in dolžnosti beguncev?
Če je prosilcem za azil podeljen status begunca oz. subsidarna zaščita, začno veljati pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon o mednarodni zaščiti in pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito. Med pravicami so stalno bivališče na območju Slovenije, nastanitve v nastanitvenih prostorih MNZ-ja oz. denarno nadomestilo za zasebno nastanitev. Poleg tega je azilantom priznano zdravstveno in socialno varstvo ter možnosti izobraževanja, zaposlitve in pomoči pri integraciji.

Osebe z mednarodno zaščito pa so tudi upravičene do enkratne denarne pomoči v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka (270 evrov), ki je začetna finančna pomoč pri preselitvi. Begunci brez dohodkov in drugih prejemkov lahko po pridobitvi statusa begunca zaprosijo za začasno denarno pomoč, ki jo lahko prejemajo šest mesecev od pridobitve statusa begunca. Po preteku šestih mesecev pa lahko človek uveljavlja denarno socialno pomoč na pristojnem centru za socialno delo, če za to izpolnjuje predpisane pogoje.

30-urno spoznavanje slovenske zgodovine
Zakon o mednarodni zaščiti zagotavlja individualni pristop, ki temelji v prvih treh letih na osebnem integracijskem načrtu, ki se izvaja na podlagi posameznikovih potreb, znanja, zmožnosti in sposobnosti in vključuje različne dejavnosti glede izobraževanja in zaposlovanja, priznavanja izobraževanja, nastanitve in urejanja dokumentov ter udeležbo na tečaju slovenskega jezika in spoznavanja slovenske zgodovine, kulture in ustavne ureditve. Osebe z mednarodno zaščito so tako upravičene do 300-urnega tečaja slovenskega jezika in 30-urnega tečaja spoznavanja slovenske zgodovine, kulture in ustavne ureditve.

Med dolžnostmi, ki jih morajo izpolnjevati osebe s statusom begunca, pa je navedeno spoštovanje slovenskih zakonov. Pristojne organe, ki azilantom pomagajo pri vključevanju v okolje, po morajo v osmih dneh obveščati o pridobljeni denarni socialni pomoči, dohodkih in drugih prejemkih ter premoženju, o opravljanju preizkusa znanja slovenskega jezika, uspešnosti šolanja na vseh stopnjah izobraževanja, o zaposlitvi, spremembi naslova …

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Vrh EU: Milijarda evrov za begunce in spravljivi toni.