Pač pa v nekaj minutah s citati in zgodovinskimi vzporednicami postavi piko in klicaj na aktualno politično dogajanje. Delovanja trenutne vlade ljudje niso sprejeli kot pravilo, pač pa ga še vedno razumejo kot eksces, je prepričan.

Imamo novega ministra za pravosodje, ki je širši, politični in strokovni javnosti popolnoma neznano ime. A ministrska ekipa je spet popolna in vlada vstopa v zadnje leto svojega mandata. To je bila iztočnica za Janeza Markeša, novinarja, urednika, analitika, kolumnista Sobotne priloge, našega gosta v jubilejni 20. epizodi političnega podkasta Umetnost možnega, zadnji v tej sezoni. Markeš za uvod izrazi mnenje, da je nadvse nenavadno, da novi minister Marjan Dikaučič ne komentira vprašanja, zaradi katerega je odstopila njegova predhodnica Lilijana Kozlovič. "Ona je jasno povedala, zakaj je odstopila. In enako bi moral on jasno povedati, kakšen odnos ali stališče ima do tega. Odgovor, da ne komentira, dokler sodni postopek traja, je nenavaden, kajti gre za politično vprašanje. Politik lahko govori o vsem. Celo mora govoriti o relevantnih stvareh. Če ne govori, je to razlog, zakaj se ga ne izvoli," pravi Markeš.

Janševa oblast ne bo preživela volitev

V slovenski politiki je po njegovem mnenju kar nekaj zanimivih zakonitosti. Ena od njih je, da se je zgodila zamenjava vlog. Zakonodajna oblast je po njegovem mnenju postala izvršna oblast. Vlada, ki naj predstavlja izvršno oblast, pa je tista, ki narekuje. "Ne dela zakonov, ampak jih narekuje – po svoji meri. To je velik paradoks in velik manko. V tem smislu smo lahko blagoslovljeni kot država z dvema varovalkama – ena je evropsko sodišče oz. pravo EU-ja, druga pa je še vendarle veljavno postavljen pravni sistem pri nas. Še zmeraj imamo formalno postavljeno ločitev oblasti, ustavne vrednote in da to, kar se dogaja, jemljemo kot eksces, ne še kot pravilo. A hodimo po zelo tanki meji."

Ne bomo zajadrali v avtokracijo

Da trenutno politično dogajanje pod vladavino Janeza Janše ljudje še vedno razumejo kot odklon in ga ne sprejemajo, dokazujejo odzivi iz pravosodnih vrst, oglašajo se stroka, civilna družba, ljudje na ulicah izrazijo svoje mnenje, tudi mediji skušajo znotraj tega tornada preživeti in se še niso vdali: "Vsi skupaj upamo na najboljši rezultat. Sem skoraj prepričan o tem, da se država ne bo obrnila in zajadrala v avtokratski režim. Škoda bo pa velika, to se že zdaj vidi." Zato Markeš meni, da Janševa oblast ne bo preživela volitev. "Seveda bo dobil svoje glasove, a predsednik vlade ne bo več," je prepričan Markeš.

Moralni tajkuni osamosvojitve

Markeš govori tudi o tranzicijski dediščini iz devetdesetih let, iz katere izhaja današnji fenomen politika Janeza Janše. Kaj je bistvo slovenske državnosti, se vpraša: "Nikoli ni šlo za ideale, kot smo ljudje naivno in iskreno verjeli." Osamosvojitveni simboli – in na tem mestu je po njegovem mnenju treba razviti največjo možno jezo in zavračanje – so osamosvojitveno energijo zlorabili in privatizirali na enak način kot tajkuni denar in premoženje. "Moralna energija, ki je bila med ljudmi na visoki ravni, je na koncu pristala v žepih peščice ljudi – te pooseblja aktualni predsednik vlade. Ti v mojih očeh izpadejo kot moralni tajkuni," poudari sogovornik in doda, da vsi novinarji, ki smo takrat bili na terenu, vemo, kaj je pomenila devetdnevna vojna za Slovenijo. "To ni bila neka epoha, ki bi trajala štiri leta. Zato je neokusno iz te vojne umetno ustvarjati neki zgodovinski moment na način, da vzporedno nastaja neka nova osvobodilna organizacija. Ko ljudje na ta račun dobivajo zdravstvena zavarovanja, takšne in drugačne privilegije, je to žaljivo glede na današnje mlade, ki izgubljajo zaposlitve ali ki je ne morejo dobiti ali pa delajo v prekarnih delovnih pogojih."

Te procese je po mnenju sogovornika po 30 letih mogoče postaviti pred ogledalo in jasno reči, da je to narobe. "Naša pravica je, da po 30 letih vsega, kar smo spremljali, to jasno poimenujemo kvarni zaključek tranzicije pod novim podnebjem neoliberalizma." Markeš ob tem poudari, da sta naša ustava, zlasti pa evropska pogodba, zapisani drugače. Na prvem mestu med vrednotami so človekovo dostojanstvo ter človekove pravice in temeljne svoboščine, nato socialna povezljivost, gospodarstvo v funkciji blaginje ljudi in na koncu solidarnost med državami in ljudmi.

V podkastu govorimo še o večplastni vsebini referenduma o zakonu o vodah, ki je prikladno premaknjen v poletni čas, pa tudi o Toninovi promociji vojaškega poklica.