Na sklep o zastaranju, ki je bil izdan 8. novembra, se nihče ni pritožil, zato je postal pravnomočen, so potrdili na sodišču.

Dušan Mramor se je na sodišču znašel z nekdanjo dekanjo fakultete Metko Tekavčič ter nekdanjima prodekanjama Polono Domadenik in Mojco Indihar Štemberger. Vsem štirim je tožilstvo očitalo zlorabo položaja s tem, da naj bi pri podpisovanju sklepov o stalni pripravljenosti v letih med 2008 in 2015 omogočili izplačilo dodatkov za pripravljenost vnaprej določenim zaposlenim v nasprotju z določbami zakona o javnih uslužbencih in zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Sredi lanskega leta je sodišče sklenilo, da bodo Mramorju sodili posebej. Mramor je takrat pojasnil, da je imel namreč zaradi zdravstvenih težav nekatere zdravstvene omejitve pri spremljanju narokov, zato je na neki način zaviral celoten postopek.

Obtožnica je Mramorju očitala zlorabo položaja s tem, ko je ekonomska fakulteta sprejela pravilnik o stalni pripravljenosti zaposlenih na fakulteti, na tej podlagi pa je nato v letih od 2008 do 2013 kot dekan izdal več sklepov, na podlagi katerih so več deset zaposlenim, tudi njemu, izplačevali od okoli 100 do 800 evrov bruto dodatka mesečno.

Specializirano državno tožilstvo je bilo prepričano, da Mramor za izdajo pravilnika ni imel pravne podlage in da za izplačevanje niso obstajali dejanski, vsebinski razlogi. Prepričano je bilo, da na fakulteti stalne pripravljenosti dejansko niso izvajali, ampak je bil dodatek namenjen le nezakonitemu poviševanju plač.

Mramor je vse očitke zavračal

Mramor je v zagovoru na sodišču na začetku leta 2020 vse očitke zavrnil. Zagotovil je, da je potreba po izplačevanju dodatka obstajala, saj si je fakulteta zadala cilj, da se uvrsti med najboljše fakultete na svetu, za kar je bilo potrebno dodatno delo zaposlenih.

Še preden je fakulteta sprejela pravilnik o stalni pripravljenosti, se je po njegovih takratnih besedah obrnila na višjo državno revizorko računskega sodišča, ali bi bilo takšno izplačevanje sporno, ta pa ji je zagotovila, da ne bi bilo, da pa potrebujejo ustrezen akt, ki ga je nato fakulteta tudi sprejela. Zatrdil je še, da ni idejni oče izplačila dodatka in da so ga izplačevali iz neproračunskih virov.

Po 45 narokih, kolikor so jih v njegovem primeru izpeljali na sodišču (med sojenjem se je namreč zamenjal sodnik in ga je bilo treba začeti znova), je Mramor prepričan, da jim je na sodišču uspelo nedvoumno ovreči "popolnoma nesmiselne trditve tožilstva" ter da je bila celotna zadeva konstrukt, zgrajen na trditvah, ki so same s seboj v nasprotju.

Mramorju ni jasno, zakaj tožilstvo v zadevi preganja samo nekaj članic Univerze v Ljubljani, ne pa vseh 320 izplačevalk dodatka. Zdelo bi se mu pošteno, da bi tožilstvo umaknilo vse obtožbe, je še navedel.

Zastaranje tudi v drugih dveh zadevah

Za Metko Tekavčič se sojenje na Okrožnem sodišču v Ljubljani nadaljuje. Kot je povedala, imajo do konca še nekaj obravnav, na koncu sojenja pa namerava obširno odgovoriti na vse "absurdne očitke, ki ji jih očita tožilstvo". Za Mojco Indihar Štemberger je kazenski pregon uradno zastaral, za Polono Domadenik pa bo zastaral decembra, je še povedala Tekavčičeva.