Šolnike skrbi, ali bodo lahko preprečili morebitno širjenje okužbe pri neobveznih izbirnih predmetih, ko so v razredu učenci različnih starosti iz različnih oddelkov. Prav tako še ni jasno, kako bodo organizirali jutranje varstvo in podaljšano bivanje, kjer po navodilih NIJZ-ja ne sme biti mešanja različnih starostnih skupin. Novost pa je, da bodo učenci lahko odšli v šolo v naravi ali na strokovno ekskurzijo, saj bodo lahko zapolnili vsa mesta na avtobusu, a bodo učenci morali nositi zaščitne maske.

V Odmevih se je Tanja Starič pogovarjala z Gregorjem Pečanom iz združenja ravnateljev.

Zdaj ni več dilem, pouk naj bi v torek stekel po B-modelu. Priprave v šolah potekajo. Poslušali smo ravnatelje in zdi se, da se ponavljajo enaki pomisleki, o katerih ste tudi vi večkrat govorili. Včeraj ste dobili dodatna pojasnila ministrstva za izobraževanja. Kaj je ključna novost in ali ste katero od ključnih dilem – jutranje varstvo in podaljšano bivanje – razrešili? Kje so največje težave?
Ta navodila, okrožnica je bistveno omilila dozdajšnje stvari. Na šolah bomo nekoliko lažje dihali. Bistvena stvar so prevozi, ki so nam do zdaj držali roko nad prihodi v šolo, ekskurzijami, dnevi dejavnosti. Seveda bo zelo neprijetno, ker bodo učenci morali nositi maske na avtobusih. A če bi šole želele izvajati vsa priporočila, bi morale dejavnosti potekati ali na šoli ali pa bi precej več denarja šlo iz žepa staršev – za več avtobusov ipd. –, kar pa se nam ne zdi pošteno. Velika težava v zadnjih dneh se nam zdi to, da je šola dolžna zagotoviti zaščitna sredstva za zaposlene in učence. Pred letom in pol smo v združenju ravnateljev naredili anketo in ugotovili zmanjševanje materialnih sredstev od leta 2011. Skupna ugotovitev je, da so se zneski za materialne stroške na sistemski ravni zmanjšali za več kot štiri milijone. Denarja nimamo. Nekatere šole imajo zaradi tega velike težave in so na robu likvidnosti.

Sorodna novica Učiteljski kolektivi iščejo rešitve za izvedbo pouka ob spremenjenih razmerah

Šole morate torej same zagotoviti to opremo in za to ne bo denarja?
Res je. Vseeno pa na ministrstvu pravijo, da se še pogovarjajo z drugimi ministrstvi in da bomo šole vendarle dobile denar za to. Morda bi lahko nekatere šole, ki izvajajo kakšno tržno dejavnost, ta denar zagotovile, druge pa ne. A bi nekateri učenci bili zaščiteni, drugi pa ne? To bi bilo nedopustno.

Ali obstaja še kakšna nerešena težava, o kateri bi se morali dogovoriti še pred začetkom šolskega leta?
Naši zadržki in težave so še vedno: zahtevana medosebna razdalja meter in pol v mirovanju. Tega ne moremo zagotoviti, in večja kot je šola, še težje bi to zagotavljala. Tudi v ne tako zelo velikih šolah, na primer s 300 učenci, to ne more delovati. Učilnice so po standardih in po normativnih je tudi v vsakem oddelku določeno število učencev: če imamo 28 učencev v učilnici s 50 kvadratnimi metri, takšne razdalje ne moremo zagotoviti.

Kako bo potekal pouk športne vzgoje?
Pri gibanju naj bi bila medosebna razdalja še večja. To pomeni, da bo trpel program, saj tudi dotiki niso dovoljeni, še vedno ostaja tudi priporočilo, naj se ne posojajo pripomočki, kar pomeni, da je vprašljivo tudi žoganje. To bo treba nadomestiti. Nujno je, da se učenci gibajo, a kako bodo to reševali na posamezni šoli, težko rečem. Je pa bistvena razlika v tej publikaciji od tistih priporočil v maju – priporočila so dana, a če se šola ne more tako organizirati, lahko ravna drugače. Zdaj imamo točno določne protokole, kako ravnati, če se pojavi okužba. Tega maja in junija ni bilo.

Torej so pravila bolj življenjska, kar ste hoteli?
Da, zahvaljujoč našemu ministrstvu.