Aktualna sestava 90-članskega državnega zbora, ki jo ob dveh manjšinskih poslancih sestavljajo poslanci petih strank, in sicer Gibanja Svoboda, SDS-a, NSi-ja, SD-ja in Levice, se je na ustanovni seji sešla 13. maja lani. Na tajnem glasovanju so poslanci devetega sklica DZ-ja na čelo DZ-ja s 55 glasovi za in 25 proti izvolili podpredsednico danes vladajoče Svobode Urško Klakočar Zupančič.

Ta ocenjuje, da je bilo vodenje DZ-ja v preteklem letu korektno, sama pa da se je marsičesa tudi naučila, predvsem glede komuniciranja z javnostjo. "Tudi jaz sem storila nekaj napak, za nekatere sem se tudi opravičila, ker so bile tudi kritike upravičene," priznava prva med poslanci.

V preteklem letu se je DZ sešel na 44 sejah, od tega 35 izrednih in devetih rednih. V parlamentarni postopek je bilo vloženih 174 zakonskih predlogov, DZ jih je sprejel 100, ob tem pa še 117 drugih aktov, je danes navedla Klakočar Zupančič.

Že v prvem letu tri interpelacije

V DZ so bile vložene tri interpelacije, ob interpelaciji celotne vlade Roberta Goloba, še interpelaciji zoper ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon in takratno ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar.

Kot je spomnila predsednica DZ-ja, je bilo v preteklem letu na podlagi zakona o referendumu in ljudski iniciativi vloženih veliko pobud in zahtev, in sicer skupno 32. "Razloge za to lahko iščemo v zlorabi določb zakona o referendumu in ljudski iniciativi ali pa povečani angažiranosti civilne družbe pri upravljanju javnih zadev," meni.

Ocenila je tudi, da je bila koalicija, ki jo sestavljajo Gibanje Svoboda, SD in Levica, v preteklem letu soočena s številnimi ovirami opozicije. Te so sicer legalne, če so legitimne, pa bodo najbolje presodili volivci, ko bo čas za to, najpozneje čez tri leta, je prepričana podpredsednica Gibanja Svoboda. "Gre pa za prijeme, ki dejansko bolj kot ne samo upočasnjujejo in ovirajo delo koalicije in uresničevanje njenega programa, pri čemer se je treba zavedati, da je ta program na volitvah dobil večinsko podporo državljank in državljanov," je dejala.

Demokratična država sicer po njenem mnenju dopušča takšne predloge, konstruktivna opozicija pa je tista, ki jih uporablja, da se raven demokracije v državi povečuje, ne pa da se upočasnjuje uresničevanje političnega programa reform. V nadaljevanju mandata si želi, da bo lahko tudi DZ s sprejemanjem zakonodaje obravnaval sistemske spremembe, ki čakajo državo, med drugim na področju javnega zdravstva in sociale.

Pozitiven premik pri vseh poslanskih skupinah pa prva med poslanci opaža v ravni kulture komuniciranja. Ocenjuje, da so poslanci spoznali, da s primerno, spoštljivo komunikacijo, a ostro in kritično, ko je treba, pripomorejo k dvigu kulture izražanja na vseh ravneh. Da je ta pomembna, je po njenem mnenju pokazala tudi nedavna tragedija v Srbiji. "S tem bomo nadaljevali in pokazali, da smo zrela in odgovorna, tudi kritična družba, a da se zavedamo posledic, ki jih lahko na vseh segmentih družbe pusti neprimeren govor," obljublja predsednica DZ-ja.