Stavkajoči bodo tako morali upoštevati omejitve, ki izhajajo iz predpisov in izvajati vse naloge, ki so namenjene zagotavljanju varnosti ljudi in premoženja ter mednarodne obveznosti. Kolikšen del zaposlenih se bo stavki res pridružil, za zdaj ni znano, po napovedih pa naj bi stavkalo 80 tisoč ljudi, saj sindikati k stavki niso pozvali le svojih članov, ampak vse zaposlene. Stavko je uradno napovedalo več sindikatov javnega sektorja, med drugim policisti, cariniki, veterinarji, zaposleni v kulturi, zaposleni na upravnih enotah, v centrih za socialno delo, RTV-ju in nekateri zaposleni v zdravstvu in sociali.

Sindikati: Stavkajoči imajo pravico do plačila
Med še neodgovorjenimi vprašanji ostaja vprašanje plačila v času stavke, saj stavkajoči po vladni razlagi nimajo pravice do plače, če ni v kolektivnih pogodbah in ali splošnih aktih določeno drugače. Sindikati imajo vladno razlago za pritisk, ki naj bi omajal pripravljenost zaposlenih na stavko, zato opozarjajo, da se bodo dela v mnogih dejavnostih zaradi prej omenjenih omejitev kljub stavki izvajala, zato dvoma o tem, ali imajo stavkajoči pravico do plačila ali ne, ne more biti. Dodajajo, da je zahteva za vključitev določila o pravici do nadomestila plače za čas stavke ena izmed stavkovnih zahtev, pri kateri nameravajo vztrajati.

Delo v šolstvu in delu zdravstva in sociale normalno
Med stavkajočimi ne bo sindikatov iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), z izjemo policijskega sindikata, ki so bili pripravljeni na dogovor z vlado, zato bo delo v šolstvu, delu sociale in zdravstva potekalo normalno. Stavkali ne bodo niti v sindikatu zdravstvene nege, zdravniki pa se bodo zahtevam stavkajočih pridružili tako, da bodo uro časa na teden namenili posvetovanju o poteku pogajanj.

Kako se je začelo?
Spomnimo. Vlada vztraja pri zamrznitvi plač v javnem sektorju, večina sindikatov iz t. i. Posedijeve skupine pa temu nasprotuje. Dogovor z vlado so bili pripravljeni podpisati sindikati, ki so združeni v KSJS (razen policistov) in en sindikat izmed 22 iz Posedijeve skupine. Vendar vlada potrebuje podpise vsaj polovice 29 reprezentativnih sindikatov, zato dogovora ni bilo.

Vlada je zato predlagala spremembo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerem bi za zamrznitev zadostovalo soglasje le šestih sindikatov. Uveljavitev spremembe zakona v DZ-ju je zavrla referendumska pobuda pogajalske skupine Posedijevih sindikatov.

Vlada nima denarja ...
Bistvo nesoglasij je predvidena odprava plačnih nesorazmerij. S prvim oktobrom naj bi v skladu z dogovorom odpravili tretjo četrtino plačnih nesorazmerij (leto pozneje pa še zadnjo), kar po vladni razlagi pomeni višanje sredstev za plače za 100 milijonov na leto, za kar pa vlada pravi, da nima denarja. Višanje plač bi rada prestavila v obdobje, ko bo gospodarska rast presegla tri odstotke.

... in gre na sodišče?
Sindikati zatrjujejo, da želijo ohraniti vsaj minimalno dinamiko odprave plačnih razmerij, a ker vlada vztraja pri svojem, dogovora ne morejo doseči. Kako naj bi vlada dosegla načrtovano zamrznitev, ni znano. Med možnostmi se je omenjalo interventni zakon, po zadnjih informacijah pa naj bi vlada pred sodiščem skušala izničiti 50. člen kolektivne pogodbe, v katerem so določeni datumi odprave plačnih nesorazmerij. Člen hkrati vlado zavezuje k poračunu, če bi bila odprava odložena zaradi interventnega ukrepa.