Minister Klemen Boštjančič je po izvolitvi dejal, da je bila Slovenija vedno dejavna in podporna partnerica banke. "Delimo iste vrednote in podpiramo iste prednostne naloge – zeleni prehod, enake možnosti, vključenost, dobro upravljanje in digitalizacijo," je poudaril in pojasnil, da bo osrednji del njegovega mandata sprejemanje strateškega in kapitalskega okvira banke na srečanju v Londonu prihodnje leto. Sam bo pri tem zagovarjal dejavnejšo vlogo držav EU-ja, je napovedal.

"Zelo pomembno za nas je, da je Slovenija še vedno med 11 državami EU-ja, ki so t. i. države operacij, torej kjer EBRD tudi vlaga. Naše izkušnje z EBRD-jem so zelo pozitivne, tako na privatizacijskem področju kot v zadnjih letih predvsem z določenimi finančnimi instrumenti, ki jih je EBRD zagotavljal za slovenske družbe," je nadaljeval.

Po naložbah EBRD-ja v Sloveniji je v ospredju leto 2022, je šlo pa tedaj pretežno za finančne instrumente, je pojasnil minister, ki si želi, da bi si banka v prihodnje upala iti tudi v nekoliko bolj tvegane projekte, v različne sklade, tudi sklade tveganega kapitala, zagonska podjetja.

"O tem EBRD veliko govori, ampak, kot rečeno, v Sloveniji teh rezultatov še ni bilo videti," je navedel in dodal, da bo to tudi njegov poudarek v prihodnjih mesecih, saj gre za področje, ki je pomembno tako za Slovenijo kot za regijo.

Boštjančič v imenovanju na čelo sveta guvernerjev EBRD-ja vidi priznanje tako Sloveniji kot sebi osebno. "Seveda si že od nastopa mandata prizadevam, da smo na mednarodnem področju ne le prisotni, ampak tudi slišani in upoštevani," je navedel.

Slovenija v EBRD-ju od leta 1993

Slovenija je članstvo v EBRD-ju prevzela po nekdanji Jugoslaviji, dve leti po njeni ustanovitvi, leta 1993, pa je vpisala še dodatne delnice in s tem povečala svoj delež v banki. Svet guvernerjev je pristojen za delovanje banke, določa njeno strateško usmeritev in odloča o članstvu v banki, zadolžen je za spremembe v strukturi kapitala, imenovanje direktorjev in izvolitve predsednika banke ter odločitve v povezavi s finančnimi izkazi in določanjem rezerv ter delitvijo dobička, so danes pojasnili na finančnem ministrstvu.

Glavna tema tokratnega letnega zasedanja EBRD-ja v Erevanu, ki je potekalo v sredo in danes, je bila sicer priprava novega petletnega strateškega in kapitalskega okvira, ki ga bodo guvernerji potrjevali prihodnje leto na letnem zasedanju v Londonu, tokrat pa se je vodstvo banke na guvernerje obrnilo s prošnjo za usmeritve glede prioritet banke, povečanja fleksibilnosti v odzivu na neprestane krize in okrepitve prisotnosti v zasebnem sektorju.

Svet guvernerjev EBRD-ja je za obdobje 2024–2025 poleg predsednika, to bo prvič guverner za Slovenijo, izvolil tudi podpredsednika. To sta postala guvernerja za Islandijo in Turčijo.