Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic je Klemenčiča zaslišala ne le kot ministra, ampak tudi kot nekdanjega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) - to je vodil med septembrom 2010 in novembrom 2013, ko je celoten senat podal nepreklicno odstopno izjavo.

Klemenčič je spomnil, da je afera z žilnimi opornicami izbruhnila med odhodom njegove ekipe iz protikorupcijske komisije. Dodal je, da so kljub temu o tej zadevi zbrali kar nekaj dokumentacije in jo nato predali novemu vodstvu. Dokumentacija KPK-ja je zato parlamentarni preiskovalni komisiji še vedno dostopna, pravi.

Problematična predvsem nedorečena vloga svetov zdravstvenih zavodov
Na vprašanje predsednice preiskovalne komisije Jelke Godec (SDS), ali je zdajšnja vlada naredila dovolj na področju boja proti korupciji v zdravstvu, je Klemenčič odgovoril, da nobena vlada doslej, ne leva in ne desna, glede tega ni naredila vsega, kar bi morala. Stanje v zdravstvu se po njegovem mnenju vseskozi spreminja "zelo počasi". Kot posebej visoko oviro spremembam na bolje je Klemenčič izpostavil nedorečeno vlogo svetov zdravstvenih zavodov, "ki so neodvisni, pa niso neodvisni". Ključna rešitev tako ni v kazenskih postopkih, ampak v odgovornosti vodstev in svetov zavodov, je prepričan. Poudaril je, da organi odkrivanja in pregona niso tisti, ki bi poskrbeli za nujne sistemske spremembe.

Korupcijska tveganja povečujejo tudi tesne vezi med zdravniki, dobavitelji ter proizvajalci medicinske opreme in zdravstvenega materiala, je opozoril Klemenčič. Velik problem pa po njegovem mnenju predstavlja tudi "dvoživkarstvo" v zdravstvu, zaradi katerega ni jasne ločnice med javnim in zasebnim.

Organi pregona delajo "včasih hitreje, včasih počasneje"
Godčevo je tudi zanimalo ministrovo mnenje o ravnanju Specializiranega državnega tožilstva, ki zdravstveni preiskovalni komisiji ni želelo izročiti dokumentacije, za katero je zaprosila komisija. Klemenčič je odgovoril, da zadeve ne more komentirati, ker ne pozna vsebine dokumentacije.

Sicer pa je sam prepričan, da so kljub težavam, ki pestijo slovensko zdravstvo, tudi razlogi za optimizem. Spomnil je na prizadevanja zdajšnje vlade v smeri skupnih in preglednejših javnih naročil. Tudi organi odkrivanja in pregona po njegovih besedah opravljajo svoje delo, "včasih hitreje, včasih počasneje".