Množično sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas brez javnega razpisa, imenovanje strankarskega kolega Roberta Kojca za v. d. generalnega direktorja, čeprav je dvakrat neuspešno opravljal preizkus strokovne usposobljenosti; prirejanje sistemizacije delovnih mest izbrancem, kot sta Tomaž Kunstelj in Dimitrij Rupel - je na tiskovni konferenci našteval Milan Balažic.

Dejal je, da za njegovimi navedbami stoji Sindikat slovenskih diplomatov, katerega člani pa si v javnost ne upajo, saj bo Erjavec znova minister.

Sindikat zaman obvešča Erjavca
Predsednik sindikata diplomatov Stanislav Sikošek je za MMC potrdil, da je z večino nepravilnosti njegov sindikat obvestil tako vodstvo ministrstva za zunanje zadeve kot samega ministra, a so opozorila ostala brez odziva. Na nepravilnosti opozarjajo skoraj dve leti, nekatere "nepravilnosti" pa so že postali tudi sodni sklepi, denimo, da je Robert Kojc neprimeren za generalnega direktorja MZZ-ja. Kojc se je na sklep pritožil, a je sodišče sodbo potrdilo in je zdaj pravnomočna, pojasnjuje Sikošek.

Erjavec: Gre le za reakcijo Balažica zaradi razrešitve
"Gre za njegovo reakcijo, ker je bil razrešen z mesta veleposlanika. On je kršil zakon o zunanjih zadevah, ni poročal ministru, skalil je odnose s Slovenci, to je njegova osebna reakcija glede na to, kar se mu je zgodilo," se je pred novinarji ob robu forumu na Bledu na obtožbe odzval zunanji minister Karl Erjavec. Podrobneje zadev ni želel komentirati s pojasnilom, da so se na konkretne primere že večkrat odzvali.

"Ni političnega kadrovanja"
"Za bolj konkretne odgovore, vprašajte naše strokovne službe. Ni političnega kadrovanja, imam pravico, da imam v okviru svojega kabineta pet zaposlenih, ki z mano izgubijo svoj mandat. Zasedli smo dve mesti, obtožbe so le njegova reakcija," je ponovil in dejal, da bo služba za odnose z javnostmi podala dodatna pojasnila, če bodo potrebna.

Zaposlil sina podpredsednika DeSUS-a
Kot zadnji primer klientelističnega kadrovanja pa je Balažic navedel imenovanje za v. d. generalnega direktorja Aleksandra Geržino, sina podpredsednika DeSUS-a. "Negativna kadrovska selekcija je postala pravilo," je dejal Balažic.

Geržina: Prehodil sem vse hierarhične lestvice
Aleksander Geržina Balažičevo trditev, da je bilo njegovo imenovanje povezano s podpredsedniško funkcijo njegovega očeta v DeSUS-u ostro zavrača. V odzivu za MMC je zapisal, da se je na MZZ-ju zaposlil že leta 1992. "Začel sem kot ataše in vse do danes opravljal najrazličnejše funkcije na MZZ-ju, nazadnje sem bil veleposlanik Slovenije‎ v Avstriji. S tega mesta sem postal v. d. generalnega direktorja, saj imam za to mesto več kot ustrezne pogoje. Prehodil sem torej vse hierarhične lestvice, da sem danes to, kar sem," je med drugim zapisal Geržina in še poudaril, da je njegov oče v DeSUS-u dejaven šele dobro leto dni.
Služba tudi za hčerko predsednika ustavnega sodišča
Balažič je dejal tudi, da je Erjavec v vladi Bratuškove dosegel, da se je hčerki predsednika ustavnega sodišča Ernesta Petriča Ani Polak Petrič klientelistično ustvarilo delovno mesto v Bruslju, kjer je služboval tudi njen partner. Na to mesto je bila izbrana, vendar je pozneje raje nasledila visokega predstavnika za nasledstvo Gabrovca. "Erjavec pri kadrovanju pozna dvoje merili politično barvo in nepotistične povezave, ki mu prinašajo koristi," je komentiral Balažic.

Navedel je tudi, da je vlada v odhodu za veleposlanika na Dunaju izbrala Andreja Rahtna (SDS) na predlog Erjavca, čeprav ni izpolnjeval merila 14 let posebnih delovnih izkušenj, s čim je Erjavec kršil zakon o zunanjih zadevah. Podobno gre po besedah Balažica tudi pri primeru nekdanjega vodje urada za komuniciranje Anžeta Logarja, ki je postal diplomat, čeprav zakon izrecno prepoveduje, da bi diplomat postal član organa politične stranke. Logar pa je bil predsednik ljubljanskega odbora SDS-a.

Pariška rezidenca za podaljšanje mandata
Poleg tega je Erjavec po Balažičevih besedah trajno zaposlil vodjo kabineta Vlasto Vivod, ki mu zvesto sledi na vseh funkcijah, čeprav je bila sprva zaposlena na kvoto ministra. Vivodova je med drugim svoji hčerki uredila bivanje v državni rezidenci v Parizu, hkrati pa je bil tamkajšnji veleposlanici mandat podaljšan za eno leto.

"Podobnih primerov lukrativnega delovanja kabineta ministra bi se našlo lepo število, predstavljam le vrh ledene gore," je dodal Balažic. Pojasnil je, da to predstavlja v javnosti zato, ker razmere v slovenski diplomaciji še nikoli od osamosvojitve niso bile tako kritične, kot so "pod Erjavcem".

Poziv Cerarju
"Slovenska diplomacija je postala žrtev nedržavniške notranje politike, ki se prenaša v zunanjo politiko, korupcije, klientelizma in skrajne politizacije, slovenski diplomati pa žrtve političnih intrig z namenom pridobivanja političnih točk," je dejal Balažic, ki poziva Mira Cerarja, naj počisti zunanjepolitično "avgijevo palačo" oziroma naj v vlado ne vzame Erjavca, saj se v tem primeru nič ne bo spremenilo.

Balažic čaka izsledke KPK-ja
V povezavi z njegovo zadevo je Balažic spomnil, da ga je Erjavec podrobno obvestil, kako se je nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek s svojim kabinetom angažirala v povezavi s prepisom naftnih zemljišč v Republiki srbski. "Pohvalil je moje delo v tajni diplomatski dejavnosti in lojalnost vladi, ker sem vztrajal in nisem izdal, kdo mi je dajal navodila. Pojasnil mi je tudi delovanje Sove okrog Omanove ponudbe, ki jo je angažirala predsednica vlade, razložil mi je tudi rezultate delovanja starejšega izkušenega diplomata, ki ga je predsednica vlade poslala v Bosno in Hercegovino," je dejal Balažic, ki čaka na izsledke postopka Komisije za boj proti korupciji (KPK). Ta ima namreč vpogled v vse spise in dokumente, ki pa bodo pritrdili temu, o čemer sam javno govori. Tudi izsledke KPK-ja bo predstavil javno, ko bo postopek končan, je še napovedal Balažic.