KPK je pristojen za zadeve, kot je Omanovo "darilo" Sloveniji: "KPK ima dostop do relevantnih dokumentov na ministrstvu za zunanje zadeve, v kabinetu predsednice vlade in pri predsedniku republike. Vsi vpleteni so bodisi javni uslužbenci ali funkcionarji in jih KPK lahko zasliši," je za MMC potrdil dober poznavalec protikorupcijske zakonodaje, ki je želel ostati anonimen.

Novi očitki Balažica
Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) večkrat ni bilo obveščeno o zunanjepolitičnih potezah predsednika Boruta Pahorja, ki je z nekaterimi državami podpisal pogodbe, ki niso bile v skladu z nacionalnimi interesi, pravi Milan Balažic. Zatrjuje, da ga je predsednik Pahor odstavil z mesta veleposlanika v Avstraliji zaradi izsiljevanja SDS-a, ki naj bi izvedel za domnevne napake predsednika republike v tujini. Toda tako urad predsednika kot SDS Balažičeve navedbe zanikata:

Osuplost in natolcevanja
"Omenjene navedbe so absurdne. Predsednik republike je nad njimi osupel. Za odpoklic veleposlanika dr. Balažica se je predsednik republike Borut Pahor odločil po pogovorih z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem in na podlagi sklepa vlade," so za MMC odgovorili iz urada predsednika. V SDS-ju pa so Balažiceve navedbe imenovali kar "natolcevanja" in so začudeni, da se še ni začela tožilska preiskava v zvezi z njegovimi drugimi navedbami.

Slovenski "WikiLeaks"
Zaradi suma razkrivanja diplomatskih depeš so Balažica povabili na inšpektorat za notranje zadeve, a Balažic pojasnjuje, da je to "notorična neumnost" - saj gre za zadeve, o katerih govori javno in v elektronskih sporočilih. Vabilo doživlja kot subtilno obliko pritiska, potem ko je javno spregovoril. "Če bi molčal, bi bil diskreditiran," dodaja.

Balažica podpirajo aktivni diplomati
Njegovo izjavo o odpoklicu zaradi izsiljevanja je sopodpisala tudi "skupina diplomatov". Kdo so ter koliko jih je, vprašamo Balažica. "Gre vsaj za deset aktivnih diplomatov, nekateri so v tujini, nekateri pa doma, v višjih strukturah ministrstva, vključeni so tudi nekateri nekdanji veleposlaniki. Med drugim so vsi zelo nezadovoljni z ministrom Erjavcem in si ne želijo, da bi ponovno vodil ministrstvo, ki po njihovi oceni tako sesuto, kot je zdaj, ni bilo še od časov osamosvojitve," pojasni, a ne razkrije imen svojih podpornikov.

Zakaj odpor do Erjavca?
"Erjavec je šele v svojem drugem mandatu začel čistko na desnem političnem polu MZZ-ja, tega si Žbogar ni upal. Tam je namreč več kot 80 odstotkov ljudi zaposlenih na pobudo desnih strank. Zato zdaj obstaja blazen odpor do Erjavca," smo izvedeli iz dobro obveščenih virov blizu zunanjega ministrstva.

Po dolgih letih kimanja ...
"Po dolgih letih je minister Erjavec prvi slovenski zunanji minister, ki si je upal kakšni državi reči ne in braniti nekatere interese. Drugi so samo kimali ZDA in EU-ju," je še MMC-ju dejal vir, ki je želel ostati anonimen. Balažic je zelo inteligenten, a karakterno konflikten, nikoli ne bi smel niti postati veleposlanik, a ga je predlagal prav predsednik Pahor, nas je še spomnil naš sogovornik, ki meni, da je Balažic spregovoril zato, ker je ostal brez obeh služb v Sloveniji, najbrž pa tudi brez kakšnega posla, saj je stike z Omanom nadaljeval tudi po tem, ko je že bil opozorjen iz Ljubljane, da naj tega ne počne.
Balažic odgovarja, da si želi resnice oziroma dokazati, da ni delal po svojih navodilih, ampak po navodilih državnega vrha. Zato je zadevo sam tudi predal KPK-ju. Da ne bi ogrozil tega postopka, v tem trenutku ne more razkriti vseh podrobnosti.