Ustanovna seja novega sklica parlamenta tokrat ni potekala v znamenju slovesnosti trenutka, ampak v napetem vzdušju političnih kupčkanj in preračunavanj. Medtem ko sta polovico dneva merila moči Borut Pahor in Zoran Janković, je na koncu kot zmagovalec izšel Gregor Virant in stranke, ki se za zdaj ne omenjajo kot najverjetnejše članice nove vlade. Kje so torej obljube o sodelovanju za blaginjo države in državljanov? Kaj nam to dogajanje kaže?
Nauk predvsem za Jankovića
»Zgodilo se je to, kar smo napovedovali. Vodenje države ni Slovenija d. o. o,« je za MMC povedal analitik Miro Kline. V Pozitivni Sloveniji so dali prenagle sklepe in uničevali svojo pogajalsko pozicijo. To je po njegovih besedah počel tudi Zoran Janković, ko je dejal, da ne želi sodelovati z določenimi ljudmi. "Zdaj je dobil vse vrnjeno. Sestavljati koalicijo namreč pomeni biti toleranten do drugih in sprejemati del tistega, kar ti ponujajo."
Tudi Aleš Maver se strinja, da je razplet glasovanja o predsedniku parlamenta močan signal Jankoviću. »Parlamentarna izkušnja kaže, da so relativni zmagovalci volitev, ki so dobili mandat za sestavo vlade, to razumeli kot licenco za neke vrste popolno oblast. Janković je prvi relativni zmagovalec, ki je dobil z dogodki v parlamentu neko uzdo,« je dejal za MMC.
Intervencijski zakon pospešil dinamiko
Pokazalo se je tudi to, da koalicija očitno niti v obrisih še ni dogovorjena. Po mnenju Klineta je državni zbor zaradi intervencijskega zakona in zahtev EU-ja prehitel dogovarjanje o koaliciji, kar se je pokazalo na ustanovni seji, medtem ko Maver izpostavlja, da je bila v primerljivem času sklicana tudi ustanovna seja parlamenta iz leta 1996.
Po njegovih besedah se v tem predvsem odrazi »velika samozavest, ne le Pozitivne Slovenije, ampak tudi njenih sponzorjev. Slišali smo veliko optimističnih napovedi, kako hitro bo sestavljena nova vlada, tudi predsednik države Danilo Türk je govoril o dnevu svetih treh kraljev kot dnevu, do katerega naj bi dobili vlado, kar je že samo po sebi na meji nerealnega«.
Bo to vplivalo na odločitev predsednika države?
Ali bodo ti dogodki zdaj vplivali na predsednika države Danila Türka pri podeljevanju mandatarstva, analitika nista želela napovedati. »To ve le on,« pravi Kline, Maver pa se sprašuje, ali bo Türk tvegal, da Janković tudi pri glasovanju o mandatarju doživi tak fiasko.
Zdaj bi bilo predvsem pomembno, da bi politični igralci začeli sodelovati in tekmovati hkrati. Kline namreč meni: "To je umetnost, ki bi se morala dogajati v parlamentu. Tekmovati tako, da pridejo v veljavo najboljše ideje, in sodelovati tako, da Slovenijo izvlečejo iz situacije, v katero so jo pripeljali.« Maver poudarja, da je sicer prav, da ima stranka, ki doseže največ glasov, pravico do svojega kosa pogače in do tega, da predlaga svoje zamisli, »a v parlamentarni demokraciji je za uveljavitev rešitev potrebna absolutna večina«.
"Virant je vstal od mrtvih"
In to so v sredo demonstrirali stari politični mački ter majhne stranke. »Včeraj je Virant spet vstal od mrtvih, zdaj ima on avreolo zmagovalca, ki jo je do zdaj imel le Janković,« je ocenil Maver, ki hkrati meni, da Državljanska lista Gregorja Viranta ne bi smela stopiti v koalicijo z Jankovićem, če želi ohraniti pozicijo s teh volitev. Je pa prepričan, da se bo Virant držal svojih besed in odstopil z vrha DZ-ja, če njegova stranka ne bo v vladi. Medtem ko Kline meni nasprotno: »Noben politik ni mož beseda. Koalicija še ni dogovorjena, zato ne more biti mož beseda. Vsi so na točki pogajanj.«
Pahor kot stranska žrtev
Kaj pa dogajanje v parlamentu pomeni za Boruta Pahorja? Po Klinetovih besedah je Pahor stranska žrtev teh dogodkov: »Ne vem, ali je v resnici toliko kriv, kot je zdaj dobil po grbi. A glede na to, kar je o zasedanju funkcije predsednika državnega zbora dejal Virant, še obstaja možnost, da Pahor dobi ta položaj. Domine je možno spet postaviti na začetna polja, je pa verjetnost za to zelo majhna. Pahor bo namreč igral užaljeno damo.«
Maver pa je iz Pahorjevega obnašanja razbral dvoumne signale. »Po eni strani se je pokazalo, da ima široko podporo stran zunaj Pozitivne Slovenije, po drugi strani pa je z glasovanjem svoje stranke v tretjem krogu SD le umestil v orbito Pozitivne Slovenije. Še vedno ostaja nerešen temeljni problem Boruta Pahorja, to je, da je predsednik brez stranke. On govori eno, stranka drugo,« dodaja.
Težko je dajati napovedi vnaprej
Zato noben izmed sogovornikov ne želi napovedati, kaj se bo dogajalo od zdaj naprej. »Napovedovanje naslednjih dogodkov je zelo težko, saj so nas zapeljali v še več neznank. Sam sem bil ves čas proti predčasnim volitvam, ker sem pričakoval, da se bo to zgodilo. Da se z volitvami ne bo nič izboljšalo. Ljudje na njih pokažejo, kako te stvari vidijo, a politiki so tisti, ki morajo vedeti, kako bodo med seboj sodelovali in produktivno tekmovali. Zdaj tekmujejo destruktivno,« položaj vidi Kline.
Mavru pa se zdi dober znak predvsem to, da je zdaj Pozitivna Slovenija nekoliko prizemljena, »a pokazalo se je tudi to, da zaradi volilnega izida vsaka koalicija, v kateri ne bo zastopana večina volilnega telesa – da bi stranke predstavljale tako levosredinske kot desnosredinske volivce – ne bo mogla biti uspešna. Osebno vidim znak, da je v teh razmerah edina realna možnost, ki bi zadovoljila večino, velika koalicija.« Hkrati pa je uspeh manjših strank po njegovem mnenju pokazal tudi, da je Slovenija več kot le pol Janković – Janša, zato bi bil nujen razmislek, ali ne bi za mandatarja postavili koga tretjega.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje