Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, ki je na pogajanjih o reformi trga dela zastopal vladno stran, je veliko podporo poslancev označil za zrelost politike in zavrnil očitke, da ZDR ni bil usklajen s sindikati, negodovanje delodajalcev pa pripisal "nerealnim pričakovanjem".

Vizjak je prepričan, da bo prva pozitivna posledica reforme več zaposlitev za nedoločen čas, najpomembnejši pridobitvi pa da sta rahljanje postopkov zaposlovanja in odpuščanja.

ZSSS: Zaradi kršitev delodajalec za kak dan v zapor
Za Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije reforma sicer prinaša nekatere sistemske rešitve, a je le prvi korak k večjemu redu na tem področju, je dejal Andrej Zorko, izvršni sekretar sindikata. V sindikatu zdaj pričakujejo reformo nadzora nad kršitvami delovne zakonodaje. Zorko je dodal, da je "nastopil tudi čas, ko kakšen delodajalec, zaradi kršitev delovne zakonodaje preživi kakšen dan tudi v zaporu." Sindikat pričakuje, da bodo partnerji zdaj pristopili k reformi inšpektorata za delo in okrepili preganjanje kršitev pravic delavcev.

Zakona nista idealna, a bi bila slabša, če ne bi sodelovali, je pomembnost socialnega dialoga poudaril Dušan Semolič, predsednik ZSSS-ja, in politiko opomnil, da dialoga ne smejo podcenjevati.

Odprava plačane malice ne bi pomagala
Zorko je prepričan, da zakon o delovnih razmerjih ne bo odpiral novih delovnih mest, saj so ta odvisna od stanja v gospodarstvu. K več delovnim mestom ne bi pripomogla niti odprava plačanega odmora za malico.

Sindikat je kot pozitivne izpostavil nekatere sistemske rešitve, med njimi odpravo segmentacije med določenimi skupinami na trgu, saj so sindikati dosegli uvedbo odpravnin tudi pri delu za določen čas. Delodajalec bo tako po Zorkovem prepričanju "destimuliran za zaposlovanje za določen čas in simuliran za zaposlovanje za nedoločen čas". Na novo je urejen tudi položaj ekonomsko odvisnih delavcev, kar pomeni nekakšno enačenje prekernih in rednih zaposlitev. Po mnenju Gorana Lukića, izvršnega sekretarja ZSSS-ja, so pomembne tudi novosti, ki prinašajo večje ugodnosti za mlade, vpete v začasne zaposlitve.

KS 90: Nezadostna omejitev agencijskega dela
Tudi sindikat KS 90 reformo imenuje kompromis, saj so, čeprav je v velikem delu usklajena, na nekaterih področjih razhajanja ostala, tudi med samimi sindikati. Predsednik KDS 90 Peter Majcen je dejal, da so nestrinjanja ostala na področjih, ki zadevajo del upokojencev in odpovedne roke, velik problem pa je še vedno omejitev agencijskega dela, ki za sindikat ni zadostna.

Noben sindikat ni izrecno nasprotoval reformi in napovedal delovanja proti njej, je dejal Majcen in pojasnil, da bi sindikati, če bi reformi izrecno nasprotovali, lahko začeli dejavnosti, s katerimi bi uveljavitev zakona skušali preprečiti, česar pa niso storili. Se pa zakon še obravnava na organih sindikatov. Rušenje in odpiranje sprejete reforme bi bilo zdaj "nesmiselno," ocenjuje Majcen, saj "gre za težko dosežen kompromis in nivo pravic". Se pa tudi on zavzema za nadaljevanje pogovorov o dodatnem omejevanju prekernega dela.

Vizjak je obljubil ...
Odprta vprašanja je po njegovem mnenju mogoče reševati tudi le bilateralno z delodajalci, stvari, ki jih morajo razrešiti z vlado (predvsem v zvezi z agencijskim delom), pa tudi s podzakonskimi akti ali posebnim zakonom. Vizjak je sindikatom "obljubil" ureditev vprašanja študentskega dela, v zvezi z občasnimi deli upokojencev pa je Majcen dejal, da bo treba "zelo paziti", da ta ne bi postala neka nova oblika prekernega dela v škodo delavcev in države.

Pergam: minimalni kompromis rešitev
V sindikatu Pergam so reformo označili za minimalni kompromis rešitev, ki jih je bilo mogoče uskladiti, je dejal Jakob Počivavšek, generalni sekretar Pergama. Za sindikat je najbolj sporen del reforme začasno delo za upokojence, za katerega napovedujejo, da bo imelo "katastrofalne posledice". Ta uredba namreč odstopa od nekaterih drugih rešitev reforme, ki gredo v smeri odprave segmentacije na trgu dela, je dodal.

Belopavlovič: Pozitivno, da so se ploh o čem dogovorili
Za Natašo Belopavlovič, strokovnjakinjo s področja delovnopravnih razmerij pa je uspeh že to, da se je socialnim partnerjem uspelo kolikor toliko dogovoriti. Pomembno se ji zdi, da zakonske rešitve ne posegajo bistveno v pravice delavcev, saj mora zakon ščititi tistega (torej delavca), ki je šibkejša stranka v pogodbenem odnosu.

Belopavlovičevi se zdijo dobre rešitve, ki večajo notranjo fleksibilnost v družbah, torej možnost prerazporeditve delavca na drugo delo, če je treba koga nadomestiti, in rešitve, povezane s prenehanjem delovnega razmerja iz poslovnih razlogov in odpuščanjem, kar je v preteklosti predstavljalo težave.

Strokovnjakinja je še opozorila, da od spremenjene delovnopravne zakonodaje pričakujemo preveč, saj ta ni glavni krivec za težave gospodarstva in delodajalcev. "Problemi so drugje in samo z novim zakonom jih ne bomo rešili," je poudarila. Sama sicer meni, da koreniti posegi v zakonodajo niti niso potrebni, saj je ta dobra in primerljiva z evropsko. "Težava je, da ljudje slabo poznajo zakonodajo in se je ne držijo," je še izpostavila.

GZS: Še zdaleč ne zadovoljni
V gospodarski zbornici Slovenije so reformo sicer pozdravili, a z njo "še zdaleč niso zadovoljni". Reforma je korak k cilju (zanje so cilj spremembe, ki bi okrepile prožnost delovnih razmerij, zmanjšale administrativna bremena delodajalcev in znižale stroške dela).

Prepričani so, da bodo sprejetemu morali slediti novi ukrepi za zagon gospodarstva na trgu dela, zato so prepričani, da so nujna nadaljnja pogajanja socialnih partnerjev. Za GZS so med odprtimi vprašanji še vedno nadomestila za bolniško odsotnost, uvedba čakalnih dni, nadomestilo za prevoz na delo, plačan odmor za malico in drugo. Resno bi se morali lotiti tudi vprašanja študentskega dela in problematike dela na črno. Po mnenju GZS-ja bi zakonska ureditev, ki bi stimulirala tako posameznika kot gospodarski subjekt, da bi korektno plačevali prispevke in davke, zmanjšala interes za prej omenjeno delovanje.

ZDOP: Ne bo učinkov
Za Igorja Antauerja, generalnega sekretarja Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, je reforma trga dela tisto, kar je bilo v pogajanjih v tem trenutku še mogoče sprejeti. Dejanska reforma Slovenijo še čaka, saj meni, da sprejeta ne bo imela učinkov.

S sprejetimi spremembami zakonov o delovnih razmerjih in o urejanju trga dela bomo v svet sicer poslali sporočilo, da smo reformo sprejeli, "a se bojim, da to ni reforma, ki bi ob ostalih nujnih reformah lahko povečala konkurenčnost slovenskega gospodarstva," je poudaril.

Antauer sicer še meni, da sta združenje in GZS reformo podprla zaradi strahu, da bi v nadaljevanju poganja vanjo vključili še kakšne nove pravice. Kar so dosegli, bo popravilo statistiko, po vsebini pa ne bo nič drugače, je prepričan. Dodal je še, da bo po letu dni nujna revizija reforme, ki bo preverila, kakšni so njeni učinki. Člani združenja so že zdaj prepričani, da reforma zaposlitvenega krča ne bo sprostila, je še dodal.

OZS: Reforma je nesprejemljiva in ne bo delovala
Popolno nestrinjanje z reformo pa so izrazili na Obrno-podjetniški zbornici Slovenije. Ta po njihovem mnenju namesto fleksibilne varnosti prinaša drago rigidnost in višje stopnje brezposelnosti.

"Zakon je za obrtnike, zaposlene in državo nesprejemljiv. OZS se ni pustila vpeti v trgovanje politike in ni dovolila, da bi ji kdo zvijal roke. Edina od delodajalskih organizacij je ocenila, da zakon ni dober. To bo ob povečanju števila brezposelnih pokazal tudi čas. OZS je upoštevala kriterije konkurenčnosti, ekonomske svobode, gospodarske trende in na podlagi tega ugotovila, da zategovanje zanke okoli vratu podjetnikom ne bo prineslo novih delovnih mest. Zaposlovanje je prostovoljno in le na podlagi ekonomskega izračuna - če se ne splača, ne bomo zaposlovali," je dejal Alojz Selišnik, ki se je za OZS pogajal v skupini socialnih partnerjev.

OZS je prepričan, da bodo posledice sprejete reforme trga dela škodile malemu gospodarstvu in da reforma ne bo prispevala k večanju konkurenčnosti. Da bi jo dosegli, bi bilo treba znižati stroške dela in povečati produktivnost. OZS zato zahteva revizijo reforme po letu dni.

DZ glasoval 'za'
Poslanci državnega zbora so brez glasu proti potrdili reformo trga dela, katere glavna cilja sta zmanjšanje segmentacije in povečanje prožnosti trga dela.