Da je opozicijski prvak po potrditvi arbitražnega sporazuma na referendumu napovedal, da SDS ne bo glasoval za ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške z Unijo, dokler ne bo znana meja med državama, torej odločitev arbitražnega sodišča, za javnost ni novo. Tudi niso novi negativni odzivi na to napoved, ki so "priplavali" iz Unije in sosednje Hrvaške. Ob tem se vendarle zastavlja vprašanje, zakaj tak "direndaj"? Zato, ker sosedi brez glasov opozicije v slovenskem parlamentu, kot kaže, ne morejo v Unijo, kar pomeni, da nov zaplet okrog slovensko-hrvaškega mejnega spora kljub optimizmu koalicije ni izključen.

Škrk: O vstopu Bolgarije in Romunije se je odločalo z dvetretjinsko večino
Časnika Delo in Dnevnik sta raziskala, kje se pravzaprav lahko zatakne. Oba ugotavljata, da pri dvetretjinskem glasovanju. Predstojnica katedre za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Mirjam Škrk je za Delo pojasnila, da je slovenski parlament uvedel prakso, da pogodbe o širitvi Unije poslanci vedno potrjujejo z dvetretjinsko večino. Tako je DZ ravnal, ko je glasoval o vstopu Bolgarije in Romunije v EU, pa tudi, ko je odločal o pridružitvi Hrvaške Natu.

Cerar: Sosedom ne bi smeli preprečevati vstopa, če bodo izpolnili pogoje
To je potrdil tudi pravni strokovnjak Miro Cerar, ki je sicer spomnil, da v ustavi in poslovniku parlamenta ni izrecno določeno, s kakšno večino naj poslanci ratificirajo mednarodne pogodbe. Pravnik zato zdaj pričakuje različne interpretacije o tem, kakšna večina bo potrebna, ko bo DZ odločal o hrvaški pristopni pogodbi. Sam meni, da Slovenija ne bi smela preprečevati sosedom, da se pridružijo Uniji, če bodo izpolnjevali vse pogoje; prakse, da je za ratifikacijo potrebna dvetretjinska večina, pa po njegovem mnenju ne bi smeli spreminjati.

Brglez: O tem, kakšna naj bo večina, naj se izreče ustavno sodišče
Da bi bilo treba narediti vse, da se izognemo grožnjam z zaporo, meni tudi Milan Brglez, docent mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Prepričan je sicer, da bi se moralo o dvetretjinskem glasovanju, čeprav se je pri ratifikaciji mednarodnih pogodb že uveljavilo, izreči ustavno sodišče. Vstop Slovenije v EU in Nato je bil tako pomembno vprašanje, da ga je bilo treba ratificirati z dvetretjinsko večino, saj je Slovenija tedaj prenašala del svoje suverenosti; ko pa gre za odločanje o vključitvi druge države, je drugače, je Brglez dejal za Delo.

Šturm: Dvetretjinsko večino pričakujem že pri memorandumu in predmetu spora
Nasprotno pa nekdanji ustavni sodnik in minister za pravosodje Lovro Šturm verjame v nujnost dvetretjinske večine. Za Dnevnik je povedal, da jo pričakuje že pri oblikovanju memoranduma in določitvi predmeta spora.

Kaj se bo torej zgodilo? Bo usoda hrvaškega vstopa v EU odvisna od SDS-a?