Pismonoše že dalj časa ne vročajo samo pisem in paketov, temveč morajo biti tudi poznavalci predpisov s področja vročanja. Foto: BoBo
Pismonoše že dalj časa ne vročajo samo pisem in paketov, temveč morajo biti tudi poznavalci predpisov s področja vročanja. Foto: BoBo

To nikakor ni več poklic za neizobražene, temveč mora poštar dobro poznati tudi postopkovno zakonodajo. Sam imam na svojem terenu objekt, kjer je prijavljenih 30, najverjetneje slamnatih, podjetij, in potem je potrebno biti pozoren na postopke pri vročanju. Vročimo lahko samo pooblaščenim osebam, pooblastilo mora tudi biti skladno s predpisi, ne smemo vročati pošte, če je nabiralnik odklenjen in podobno. Potem pa moraš tudi na sodišče, ko se kdo sklicuje na to, da mu nekaj ni bilo pravilno vročeno.

Samopostrežna pošta 24/7 v Ljubljani
Pošta mora razvijati tudi druge dejavnosti, meni predsednica sindikata delavcev prometa in zvez Pošte Slovenije Majda Stubelj. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Ti normativi niso skladni s prakso. Mi delamo s strankami, in to je nepredvidljivo delo. Ne morem od stranke pričakovati, da bo podpisala priporočeno pošiljko v isti minuti, če jo pa lahko zalotim med tuširanjem ali čim podobnim.

Pošta
Delavke, ki delajo na okencih pošte, moti predvsem deljen delovni čas, opozarjajo pa tudi na to, da pošta ob prodaji drobnih izdelkov zanemarja komunikacijsko dejavnost, saj ne ponuja niti brezžičnega dostopa do spleta turistom. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Včasih si na pošto prišel tudi telefonirat ali poslat kakšen faks. Sedaj pa na poštah sploh nimamo brezžične internetne povezave. Večkrat se zgodi, da pride na pošto kak turist, ki prosi za dostop do spleta, ker želi poiskati lokacijo prenočišča, pa mu povem, da tega pač nimamo. Lahko pa mu ponudim čokoladno banano.

"Od petih novincev na uvajanju se za nadaljevanje dela odločita le dva," pripoveduje izkušeni pismonoša. Svoj delovni dan začne ob 5. uri zjutraj, tretjino delovnega časa nameni pripravi in urejanju svoje pošte, da jo bo razporedil najbolj optimalno glede na načrtovano pot, preostali dve tretjini pa je na terenu s strankami. "Do nedavnega smo imeli normativ, da moramo realizirati tudi določen znesek iz prodaje. Nekateri so bili pri tem uspešni, drugi pa so kar sami kupovali izdelke, da so dosegli normativ."

Pomemben dejavnik, ki mlade odvrača od poklica pismonoše, pa je tudi čedalje večja zapletenost dela, meni moj sogovornik. "To nikakor ni več poklic za neizobražene, temveč mora poštar dobro poznati tudi postopkovno zakonodajo. Sam imam na svojem terenu objekt, kjer je prijavljenih 30, najverjetneje slamnatih, podjetij, in potem je potrebno biti pozoren na postopke pri vročanju. Vročimo lahko samo pooblaščenim osebam, pooblastilo mora tudi biti skladno s predpisi, ne smemo vročati pošte, če je nabiralnik odklenjen in podobno. Potem pa moraš tudi na sodišče, ko se kdo sklicuje na to, da mu nekaj ni bilo pravilno vročeno." Samo s tem objektom, kjer po navadi ni nihče prisoten, se moj zagovornik lahko zamoti tudi slabo uro. Da imajo lahko napake pri vročanju tudi zelo hude posledice, pa priča primer, ko je finančna uprava zaradi napak pri vročanju začela postopek izbrisa pravne osebe iz davčnega registra.

Nerealni normativi za vročanje in dostavo
S širjenjem dejavnosti Pošte pa so pismonoše tudi v vlogi dostavljavcev. Med drugim dostavljajo pohištvo, belo tehniko in podobne večje predmete, ki od pismonoše terjajo tudi fizično pripravljenost. Eden izmed pismonoš ob tem izpostavi, da je k izboljšanju delovnih razmer pri dostavi znatno pripomogla ustrezna oprema za prevoz težjih predmetov po stopnišču. Drugemu sogovorniku pa preglavice povzroča dostava pijače gostinskim lokalom. "Gostinec od mene pričakuje, da mu pijačo dostavim v času, ko nima gneče in je prevzem lažji, čeprav to pomeni, da moram izpustiti večji del svojega terena, na katerega se potem vrnem pozneje." Ključnega pomena za dostavo pa je tudi kakovost logistike, ki pa je odvisna od posameznega območja.

Z novimi dejavnostmi se je razkrila tudi težava pri postavljanju normativov, saj imajo na Pošti natančno določeno, koliko časa je ustrezen normativ za posamezno dejavnost. Če poštar s terena pride pozneje, kot mu je bilo časovno odmerjeno za razvoz, vročitve in dostavo tistega dne po predpisanih normativih, se mu nadurnega dela ne prizna. "Ti normativi niso skladni s prakso. Mi delamo s strankami in to je nepredvidljivo delo. Ne morem od stranke pričakovati, da bo podpisala priporočeno pošiljko v isti minuti, če jo pa lahko zalotim med tuširanjem ali čim podobnim."

Padec kakovosti zaradi večopravilnosti
S težavami pa se ne spopadajo le pismonoše. "Več kot 25 let delovne dobe imam na Pošti, a če mi kdo sedaj ponudi službo za 650 evrov z osemurnim delovnikom in jasnimi navodili, kaj moram delati, jo takoj sprejmem," pripoveduje zaposlena na Pošti Slovenije, kjer dela za okencem oziroma v manipulaciji, kot je uradni naziv poklica. Dodajanje vedno novih dejavnosti in neenakomeren urnik sta ji načeli voljo do dela. "Jaz ti lahko povem vse o poštnih storitvah, te pravilno usmerim in dam nasvete, kako po najhitrejši poti kaj kam poslati. Namesto tega pa se sedaj ukvarjam s preverjanjem roka uporabnosti napolitank."

Delavke v manipulaciji morajo že nekaj časa opravljati še vrsto drugih dejavnosti, med drugim odpirajo tekoče račune za NKBM, tiste, ki imajo ustrezno licenco, tudi sklepajo zavarovanja, po novem pa imajo tudi poskusno obdobje, v katerem imajo predpisan normativ realizacije prodaje. "Sama sem ga izpolnila, ko je moj sorodnik kupil neki večji izdelek, ki ga je tako ali tako nameraval in mi s tem tudi naredil uslugo." Nekatere njene sodelavke pa kar same kupujejo sladkarije, da izpolnijo normo. Po mnenju moje sogovornice je težava pri opravljanju več dejavnosti hkrati v tem, da kakovost dela s tem tudi pada. "Ne moreš enako kvalitetno opravljati dveh poklicev, recimo biti v manipulaciji in obenem biti tudi zavarovalni agent ali prodajalec."

Namesto komunikacije čokoladna banana
Drugo težavo pa vidi tudi v tem, da pošta zanemarja svojo primarno komunikacijsko dejavnost. "Včasih si na pošto prišel tudi telefonirat ali poslat kakšen faks. Sedaj pa na poštah sploh nimamo brezžične internetne povezave. Večkrat se zgodi, da pride na pošto kak turist, ki prosi za dostop do spleta, ker želi poiskati lokacijo prenočišča, pa mu povem, da tega pač nimamo. Lahko pa mu ponudim čokoladno banano," pove in dodaja, da v takem primeru sama posodi turistom svoj telefon za dostop do spleta.

Moja druga sogovornica, sicer mama samohranilka, pa temeljno težavo pri delu v manipulaciji vidi predvsem v deljenem delovnem času in nepredvidljivem urniku. "Danes še ne vem, kje bom delala pojutrišnjem," pripoveduje, saj so glede na odsotnosti pogoste tudi prerazporeditve na druge lokacije. Včasih tako dela tudi v 65 kilometrov oddaljenem kraju, kjer mora delati dopoldan, nato ima štiri ure prosto, potem pa nadaljuje delo še popoldan. Ker v štirih urah ni smiselna pot nazaj domov in potem spet nazaj na delo, tako štiri ure postopa v kraju, v katerega je napotena.

Pet minut za zaklepanje pošte
Ob tem pa poudarja, da mora pošto zakleniti in zapustiti v roku petih minut po tem, ko se delovni čas konča. "Potem pa včasih nadrejenim pojasnjujem, da stranke, ki je dolgo čakala v vrsti, pač nisem mogla kar odsloviti." Prav tako ne sme biti v vmesnem času v poslovnih prostorih pošte in tako opraviti drugih dejavnosti, kot je preverjanje roka uporabnosti čokoladnih banan. Dodatno pa jo moti tudi zahteva nadrejenih, da mora še pred poletjem porabiti del letnega dopusta, česar so bile deležne vse njene sodelavke.

Soglasje po izločitvi sindikata
Nakopičeno nezadovoljstvo je sicer pred časom doseglo vrhunec, ko so bili pismonoše zaradi vse večjih bolniških odsotnosti preobremenjeni. Takrat sta tako Sindikat poštnih delavcev KS 90 (SPD) kot član ZSSS-ja, Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije pri Pošti Slovenije (SDPZ), proti vodstvu nastopila z določenimi zahtevami. Med njimi so bile dodatne zaposlitve, preoblikovanje normativov in posledično ukinitev brisanja nadur ter dvig osnovne plače do šestega razreda.

A se je med pogajanji zapletlo, saj v SPD-ju niso želeli podpisati predlaganega dogovora. Predsednik sindikata Saša Gržinič poudarja, da so od podpisa odstopili zaradi nasprotovanja svojih članov. "Mi smo člane povprašali, ali naj to podpišemo, in večinoma so bili odgovori odklonilni." Potem pa je sledil zaplet, saj je Pošta Slovenije ocenila, da je SPD nereprezentativen, in je pogajanja nadaljeval zgolj še z SDPZ-jem. Medtem ko je SPD na ministrstvu čakal na odločbo, da so reprezentativni, pa sta Pošta Slovenije in SDPZ podpisala dogovor, ki, kot smo že poročali, velja za vse v Pošti Slovenije. Da so odnosi med Pošto in SPD-jem napeti, priča tudi podatek, da je Gržinič prejel opomin pred odpovedjo, ko je članstvo pozval, naj ne delajo prekomernih nadur, kot je bilo v obdobju bolniških odsotnosti od njih pričakovano.

Iskanje pismonoš prek agencij
Odnos med sindikatoma je sicer po podpisu sporazuma postal nekoliko razburkan. Predsednica SPZD-ja Majda Stubelj za zaplet sicer krivi SPD, ki je na dan podpisa odstopil od sporazuma. Čemur so sledila nova pogajanja, ki so potekala zgolj s SPZD "Mi smo se s tem doseženim dogovorom strinjali, zato smo ga podpisali," poudarja Stubljeva in dodaja, da bi morali biti pismonoše z njim zadovoljni, saj so bile z njim ukinjene delovne sobote ter obveznost prodaje različnih izdelkov. Dodatno se je pošta s sporazumom zavezala, da bo poskrbela za dodatnih 111 zaposlitev v dostavi. A podatek, da nove sodelavce iščejo tudi prek agencij, potrjuje, da povpraševanje po delu ne dosega ponudbe.

Gržinič sicer meni, da novinci hitro obupajo zaradi razmer dela, ki vključujejo poznavanja postopkov in terena, na katerem delaš, ter neživljenjskih normativov, ki ne upoštevajo prakse, dodatno težavo pa vidi v tem, da so plače pismonoš skorajda nespremenjene že od leta 2003. Stubljeva pa na drugi strani za šibko zanimanje krivi medijsko pozornost, ki je je bila deležna pošta v času sindikalnih zapletov. "Kdo bo šel delat nekaj, če pa povsod piše, da je slabo." Na dodatno vprašanje, ali gre vzroke vendarle iskati drugje kot v medijih, pa odgovarja, da vendarle gre za poklic, "za katerega moraš biti rojen". Da razmere niso tako slabe, pa po njenem mnenju potrjuje dejstvo, da nekaj njenih sodelavk, ki je zapustilo manipulacijo in šlo delat v dostavo ne želi več nazaj v manipulacijo.

Namesto dviga plač začasen dvig "maličnine"
Namesto zahtevanega dviga minimalnih plač je Pošta do novega predloga sistemizacije delovnih mest delavcem povišala znesek nadomestila za malico in dvig dodatka za neugodne delovne razmere. V praksi to pomeni dobrih 35 evrov mesečno več za malico in okoli 20–25 evrov bruto višji dodatek k plači, poudarja Gržinič. Zahteva po dvigu osnovnih plač pa ostaja na delovni mizi posebne skupine, ki bo pripravila rešitve. Stubljeva ob tem poudarja, da do dviga plač ne more priti čez noč, saj bi se potem porušil celoten sistem plač na Pošti. "Če bi dvignili plače samo pismonošam, bi prišli do situacije, da bi pismonoše zaslužili višjo plačo, kot jo denimo imam sama, ki sem kontrolor, in delam tudi pozno popoldan."

Sicer pa Stubljeva poudarja, da si želijo tudi ureditve glede deljenega delovnega časa pri delavkah v manipulaciji, prav tako pa so že v teku dogovori okoli spremembe spornih normativov. Čakajo pa tudi na predloge vodstva pošte glede spremembe sistemizacije delovnih mest. V nadaljnji socialni dialog bo vključen tudi SPD. Gržinič sicer ni optimističen glede uspešnosti delovnih skupin, saj so v preteklih letih njihove predloge večinoma zavračali in so na koncu dosegli zgolj dvig normativa za prodajo loterijskih srečk na pet minut. Prav zato so nekateri poštarji srečke kupovali kar sami, da so izpolnili kvoto iz prodaje in obenem še rahlo dvignili svoj normativ ter tako pokrili tudi morebitno prekoračitev predvidenega delovnega časa.

Stubljeva pa po drugi strani meni, da se morajo tudi zaposleni na Pošti zavedati, da so se razmere spremenile in ne more biti vse tako, kot je bilo pred desetimi leti. "Pošta mora razvijati tudi druge dejavnosti, hkrati pa zaposleni ne morejo pričakovati, da bodo delali le pet ur na dan."

To nikakor ni več poklic za neizobražene, temveč mora poštar dobro poznati tudi postopkovno zakonodajo. Sam imam na svojem terenu objekt, kjer je prijavljenih 30, najverjetneje slamnatih, podjetij, in potem je potrebno biti pozoren na postopke pri vročanju. Vročimo lahko samo pooblaščenim osebam, pooblastilo mora tudi biti skladno s predpisi, ne smemo vročati pošte, če je nabiralnik odklenjen in podobno. Potem pa moraš tudi na sodišče, ko se kdo sklicuje na to, da mu nekaj ni bilo pravilno vročeno.

Ti normativi niso skladni s prakso. Mi delamo s strankami, in to je nepredvidljivo delo. Ne morem od stranke pričakovati, da bo podpisala priporočeno pošiljko v isti minuti, če jo pa lahko zalotim med tuširanjem ali čim podobnim.

Včasih si na pošto prišel tudi telefonirat ali poslat kakšen faks. Sedaj pa na poštah sploh nimamo brezžične internetne povezave. Večkrat se zgodi, da pride na pošto kak turist, ki prosi za dostop do spleta, ker želi poiskati lokacijo prenočišča, pa mu povem, da tega pač nimamo. Lahko pa mu ponudim čokoladno banano.