Zahtevo za sklic koalicijskega vrha je v petek dal predsednik Zaresa Gregor Golobič, ki je hkrati predlagal, da bi bili na srečanju tudi vsi poslanci koalicije. Foto: MMC RTV SLO
Zahtevo za sklic koalicijskega vrha je v petek dal predsednik Zaresa Gregor Golobič, ki je hkrati predlagal, da bi bili na srečanju tudi vsi poslanci koalicije. Foto: MMC RTV SLO
Bojan Kontič
Kontič pričakuje, da bo zaključni račun proračuna za leto 2007 sprejet. Foto: MMC RTV SLO

Sodelovanje je potrebno zato, da bomo lažje premostili težave, s katerimi se bomo zaradi krize srečali letos.

Borut Pahor

Vlada ima vso odgovornost. Vlada nosi odgovornost tudi za to, kakšne ukrepe bo pripravila, in če opozicija tukaj želi pomagati v dobrobit nacionalnih koristi, v dobro vsem, potem je to prej dobra volja opozicije.

Janez Janša
Krizni ministri so Pahorju že povedali, da je zanje sodelovanje z opozicijo pri reševanju gospodarske krize nično. Foto: EPA
Že drugi vrh koalicije v enem mesecu

Kot je v izjavi za medije po koncu sestanka dejal premier Borut Pahor, je zdaj prioriteta to, da Slovenija ratificira vstop Hrvaške v Nato: "Mislim, da so vsi ti problemi rešljivi in da bo z ratifikacijo ta povečana politična napetost premoščena. Tudi na današnjem sestanku je prevladalo prepričanje, da je treba v nekaterih rečeh sodelovati."

Kot je znano, so se razmere v koaliciji zaostrile po tem, ko so poslanci SDS-a napovedali obstrukcijo seje DZ-ja, zato ker je koalicija zavrnila zaključni račun proračuna za leto 2007, kar je koalicija označila za izsiljevanje. Ob tem je Janša danes poudaril, da so obstrukcijo le napovedali.

O zaključnem računu v ponedeljek
Poslanci naj bi o zaključnem računu znova glasovali v ponedeljek, je danes sporočil predsednik DZ-ja Pavel Gantar. Po napovedih naj bi poslanci zaključni račun v ponedeljek tudi sprejeli - to je napovedl tudi Bojan Kontič, vodja poslanske skupine SD: "Pričakujem, da bo zaključni račun sprejet." Ob tem je opozoril, da gre v tem primeru za izsiljevanje, za blokado SDS-a. Sicer pa mora biti na seji prisotnih najmanj 46 poslancev, da bo zaključni račun sprejet, pa mora zanj glasovati večina prisotnih poslancev, kar teoretično pomeni, da ga lahko sprejmejo že sami poslanci opozicije. Ob tem so se pojavili pravni pomisleki, ali lahko poslanci dvakrat glasujejo o istem predlogu.

Partnerstvo se bo pogojno nadaljevalo
Na koalicijskem vrhu so predstavniki strank razpravljali tudi o morebitnem partnerstvu z opozicijo, o katerem so si edini, da ni več smiselno, a ga bodo pogojno nadaljevali. Borut Pahor je razložil, da na vrhu niso sprejeli sklepa, da se sodelovanje vseh političnih strank prekine. Namesto tega je bilo, kot je dejal, ugotovljeno, da Slovenija potrebuje neko politično sodelovanje. S tem so po njegovem koalicijske stranke pokazale veliko mero zrelosti. Po njegovem mnenju je sodelovanje toliko bolj potrebno zato, da "bomo lažje premostili težave, s katerimi se bomo zaradi krize srečali letos".

Janša: Protikrizni ukrepi so razvojni ukrepi
J
anez Janša je sicer zanikal izjave nekaterih predsednikov strank, da naj bi se sodelovanje, za katerega so se dogovorili, nanašalo zgolj na protikrizne ukrepe. Kot je dejal, o tem na sestanku ni bila sprejeta nobena odločitev. Ocenil je, da so ključni protikrizni ukrepi razvojni ukrepi. Treba je sprejemati ukrepe z dolgoročnimi učinki za razbremenitev gospodarstva, ki bodo omogočili, da se ustvarjajo nova delovna mesta, je prepričan. "Gre za nekaj, kar je potrebno za to, da bomo prebrodili težke čase in se normalno razvijali. Tisti, ki to ločuje, sploh ne ve, o čem govori," je dodal.

"Vlada ima vso odgovornost. Vlada nosi odgovornost tudi za to, kakšne ukrepe bo pripravila, in če opozicija tukaj želi pomagati v dobrobit nacionalnih koristi, v dobro vsem, potem je to prej dobra volja opozicije," je še poudaril Janša.

Erjavec: Partnerstvo ne bi bilo iskreno
Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je prepričan, da ob položaju, ki je nastal, ni smiselno, da se oblikuje partnerstvo za razvoj. Po njegovem je namreč očitno, da tako partnerstvo ne bi bilo iskreno, in ne bi prinašalo tistega, za kar ga potrebujemo, to je, "da vsi skupaj skušamo najti najboljše ukrepe iz krize".

Vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic pa meni, da je za formalno oblikovanje partnerstva še čas. Prepričan je tudi, da vsako partnerstvo potrebuje zaupanja vredne sodelavce, ki se morajo prej dokazati. Na vprašanje, ali bodo v stranki partnerstvo podprli, pa je dejal, da se bodo o tem še odločali, "in sicer na podlagi dejstev in ne praznih obljub".

Drugi koalicijski vrh sklical Golobič
Zahtevo za sklic koalicijskega vrha je v petek dal predsednik Zaresa Gregor Golobič in hkrati predlagal, da bi bili na današnjem srečanju tudi vsi poslanci koalicije. Vlada je sicer v petek izpolnila pogoje za nadaljevanje seje, kar je povzročilo zaostrene odnose znotraj koalicije, predvsem pa zahtevo, da koalicijsko-opozicijskega partnerstva v času gospodarske krize, za katerega se je ves čas zavzemal premier Borut Pahor, ne bo.

Pahor: SDS ni edina opozicijska stranka
Krizni ministri so Pahorju že povedali, da je zanje sodelovanje z opozicijo pri reševanju gospodarske krize nično. Da je sodelovanje postavljeno pod velik vprašaj, so opozorili tudi v Zaresu, DeSUS-u in LDS-u, vendar premier Pahor še ni zaprl vseh vrat. Meni namreč, da SDS Janeza Janše ni edina opozicijska stranka.

Čeprav se je v koaliciji že večkrat zaiskrilo in čeprav je to že drugi koalicijski vrh v slabih treh tednih, koalicijski partnerji zanikajo, da bi bila koalicija v krizi. Dokler je med koalicijskimi partnerji dialog, so tudi rešitve, poudarja Golobič in dodaja, da je koalicija na preizkušnji vsak dan.

B. K./T. K.

Sodelovanje je potrebno zato, da bomo lažje premostili težave, s katerimi se bomo zaradi krize srečali letos.

Borut Pahor

Vlada ima vso odgovornost. Vlada nosi odgovornost tudi za to, kakšne ukrepe bo pripravila, in če opozicija tukaj želi pomagati v dobrobit nacionalnih koristi, v dobro vsem, potem je to prej dobra volja opozicije.

Janez Janša
Že drugi vrh koalicije v enem mesecu