Z zvišanjem davka na dodano vrednost na nekatere storitve in proizvode bi v proračunsko blagajno prinesli okoli 70 milijonov evrov. Koalicijske stranke so se z ministrom za finance Janezom Šušteršičem že večkrat usklajevale, a dogovora niso dosegle. Vodje se bodo v četrtek predvidoma po seji vlade znova poskušali poiskati alternativo.

Davek, ki bi se plačeval pri dohodnini
Med predlogi je na mizi tudi možnost uvedbe t. i. kriznega davka. Gre za dodatni davek pri dohodnini in bi veljal le za čas gospodarske krize. Možnost, da bi ga uvedli, je že omenil tudi prvak DeSUS-a Karl Erjavec.

Državljane z višjimi prihodki bi tako krizni davek bolj obremenil, tiste z nižjimi pa manj, pojasnjuje vodja poslancev SLS-a Mihael Prevc. SLS sicer nasprotuje zlasti dvigu DDV-ja na tiskane medije in na storitve javne higiene, zato bi bilo pri sprejemanju tega zakona kar precej težav.

V DL-ju neenotni
Vodja poslanske skupine DL-ja Rihard Braniselj je spomnil na cilj vlade za znižanje proračunskega primanjkljaja, a glede predloga ministra Šušteršiča, ki prihaja iz njihovih vrst, so v stranki tega neenotni. Odločili se bodo na podlagi tega, kaj bi dvig DDV-ja pomenil za posamezne panoge. Pričakujejo tudi, da bo ministrstvo za finance predlagalo še kakšno alternativno možnost. Če je ne bo, se Braniselj boji, da bo dvig DDV-ja vsaj na nekatere postavke nujen.

Brezpogojne podpore ni v NSi-ju
V NSi-ju pa nasprotujejo zlasti višanju DDV-ja na tiskane medije in na frizerske storitve. Če že morajo v krpanje proračunske blagajne poseči tudi z davki, je po mnenju vodje poslancev Mateja Tonina najboljše, da v skladu s svojimi prihodki prispevajo vsi državljani. Če zakona do druge obravnave ne bodo spremenili, pa ga NSi ne bo podprl.