S predlogom novele zakona o varstvu javnega reda in miru bi zamenjali izražanje kazni v tolarjih z evri. Predvidena je širitev nabora upravičenih razlogov za zbiranje prostovoljnih prispevkov, in sicer tudi za primer bolezni ali telesne poškodbe. V poezavi z zbiranjem omenjenih prispevkov se določa prepoved motenja miru, povzročanja vznemirjenosti in nadlegovanja ljudi. Dodatno se določa prekršek storilca, ki oškodovanca udari večkrat, in ne le enkrat. Opredeljuje se prekršek s hrupom in natančno opredeljuje obdobja, ko je dovoljeno pokanje s karbidom.

Največ razprave pa je bil tudi danes (torek) deležen predlog, ki govori o kaznovanju nedostojnega vedenja. Koalicijske poslanske skupine so sprva predlagale globo od 500 do 1000 evrov za nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih. To pa je naletelo na številne kritike, da se vzpostavlja neenakopraven položaj med državljani in da gre za zastraševanje z namenom utišanja kritik oblasti.

Kazen za nedostojno vedenje do vseh državljanov, ne le nekaterih

Koalicija je nato predlog, ki je bil na odboru tudi sprejet, razširila na kaznovanje nedostojnega vedenja do vseh državljanov. Tako bi z globo kaznovali tistega, ki se "v javnosti prepira, vpije ali se nedostojno vede do posameznika ali skupine, s takšnim vedenjem pa lahko povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali škoduje njihovemu ugledu in takšno vedenje pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa osebno zazna na kraju kršitve".

Kot je pojasnil Blaž Pavlin (NSi), skušajo omejiti vse pogostejši primitivizem, žaljenje in nadlegovanje nosilcev javnih funkcij, novinarjev, vseh državljanov. "Naša naloga je, da budno spremljamo dogajanje v družbi in na negativne sovražne pojave pravočasno in učinkovito odgovorimo," je dejal.

Dušan Verbič (SMC) je poudaril, da so prepiranje, vpitje in nedostojno vedenje, s čimer se povzroča vznemirjanje, razburjenje ali se ogrozi posameznika ali skupino in s tem škodi njihovemu ugledu, hujša oblika prekrška, in je prav, da so tudi temu primerno ustrezno sankcionirani ter da pri tem prav nihče ni izjema. "Dejstvo je, da je država dolžna zagotoviti ustrezno raven javnega reda kot temelje demokratične družbene vrednote," je dodal. Po besedah Branka Grimsa (SDS) dopolnilo ščiti pred pouličnim nasilništvom in "metoda pouličnega nasilništva je levi fašizem".

Tudi Dušan Šiško (SNS) je ugotavljal, da so čas epidemije covida-19 in nedavni dogodki nazorno pokazali, "da si nekateri upajo preveč reči, narediti, kar ni dobro, saj se že vsi obsojajo, žalijo vse povprek, tudi prek družbenih medijev, čemur mora slediti ustrezna globa oz. kazen". Dodal je, da so zgroženi ob vse hujših napadih na poslance, "kar je treba zajeziti že v kali, da ne bo prišlo do državnega udara". Poslanci DeSUS-a pa imajo po besedah Roberta Polnarja glede predlagane določbe različne poglede.

Opozicija razmišlja o ustavni presoji ali drugih ukrepih

Za tokratno sejo so poslanske skupine opozicijskih LMŠ-ja, SD-ja, Levice, SAB-a in NeP-a pripravile dopolnilo, s katerim bi zakonski predlog vrnili v prvotno obliko, torej brez omenjene določbe. Kljub razširitvi na kaznovanje nedostojnega vedenja do vseh državljanov menijo, da namen ostaja enak. Če bo DZ takšno rešitev potrdil, v Levici napovedujejo razmislek o ustavni presoji ali drugih ukrepih za preprečitev uveljavitve zakona, je napovedala Nataša Sukič (Levica).

Sukič in Rudi Medved (LMŠ) sta ugotavljala, da se uvaja verbalni delikt. Gre za omejevanje svobode govora, "ta vlada se boji lastnega ljudstva", je dejal Medved. Novela po njegovih besedah ne govori o razburjanju ljudi, žaljenju in zmerjanju državljanov na primer na Twitterju, "ki ga uprizarjajo najvidnejši predstavniki te oblasti".

Kot je dejala Janja Sluga (NeP), je nedostojno vedenje ustrezno urejeno že v veljavnem zakonu in ni nobene potrebe za spremembe. "Ne predstavljamo si, na kakšen način bo policist na kraju samem presojal, ali gre v konkretnem primeru za nedostojno vedenje, ki lahko povzroči vznemirjenje posameznika oz. skupine," pa je dejal Andrej Rajh (SAB). Da morajo biti v pravu zadeve jasne in situacija postavljena v neke jasne okvire ter da v tem primeru ni, je opozoril tudi Predrag Baković (SD).

Vedno je policist tisti, ki subjektivno odloča, ali bo izdal globo, jim je odgovoril državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler. Poudaril je, da policisti delajo strokovno, profesionalno in morajo spoštovati zakonodajo. Dana pa je tudi možnost sodnega varstva. Kangler je zanikal tudi očitke, da bi k predlogu vodilo dogajanje na Kredarici. Določba je bila dodana na zahtevo policije, je ponovil.

O predlogu dopolnila bodo odločali v sredo.

Video: Posnetek seje

V noveli zakona o zaščiti živali tudi prepoved usmrtitve živali za krzno

DZ se je v okviru druge obravnave opredelil do predloga novele zakona o zaščiti živali. Predlagane rešitve po besedah ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jožeta Podgorška sledijo zaščiti in blaginji domačih živali. Kot je povedal Podgoršek, so pri pripravi rešitev upoštevali tudi mnenje večine v DZ-ju in različnih nevladnih organizacij. Čisto pri vseh zadevah se jim ni uspelo uskladiti, a po mnenju ministra vendarle sledijo zaščiti in dobrobiti domačih živali.

Obvezno bo označevanje psov že v leglu. Prav tako novela predvideva prostovoljno označevanje mačk. Dopolnjujejo se določbe glede nevarnih psov in ureja status pastirskih psov. Uvaja se prepoved privezovanja psov z določenimi izjemami, prav tako bi prepovedali električne ovratnice.

Prepovedujejo se tudi usmrtitve živali zaradi pridobivanja kož ali krzna ter zdravih zapuščenih domačih živali v zavetiščih po 30 dneh. Ob tem se dodatno določa nosilce stroškov za oskrbo zapuščenih živali; ta bo do 30 dni strošek občine, nato imetnika zavetišča, od 120 dneva dalje pa države. Novela predvideva tudi omejitve pri posedovanju eksotičnih vrst živali.

Opozorila o tem, da tudi dober zakon ne more preprečiti zlorab živali

Sodeč po razpravi med poslanskimi skupinami novela uživa široko podporo, je bilo pa slišati tudi nekaj pomislekov in opozoril. Zakon je dober, je poudaril Tomaž Lisec (SDS), a "kaj nam daje dober zakon, če bo praksa slaba". Zato je vse lastnike domačih živali pozval k urejenemu lastništvu in k skrbi za svoje hišne ljubljenčke. Podobno je Branko Simonovič (DeSUS) ugotavljal, da zakon žal ne more preprečiti trpljenja živali, lahko pa postavijo okvire, na podlagi katerih bodo določene živali dobile nekaj več varstva.

Kljub dobrim rešitvam zakon ne odpravlja glavne težave na področju zaščite živali, to je kadrovsko podhranjen in neodziven inšpekcijski nadzor, je opozorila Violeta Tomić (Levica). Iva Dimic (NSi) je izpostavila, da zakon v večini govori o odnosu in skrbi za male živali, predvsem na podeželju, nikjer pa ni priporočila, kako je z blaginjo malih živali v mestih in mestnih središčih.

Mojca Žnidarič (SMC) je zakon označila kot učinkovit in prepotreben odgovor na veliko pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje, si pa po njenih besedah v SMC-ju želijo v prihodnje izboljšav tudi na področju rejnih živali. Da je čas, da kot odgovorna družba aktivneje pristopimo tudi k urejanju sistema za zapuščene, zlorabljene in neoskrbovane rejne živali, je v imenu LMŠ-ja dejala tudi Tina Heferle, ki je obžalovala, da predlog financiranja oskrbe domačih živali ni bil usklajen z občinami.

Kot meni Jani Ivanuša (SNS), ima predlog nekaj pomanjkljivosti, a bistveno več daje. Se mu pa zdi smiselno, da bi obvezno čipirali vse mestne živali in ljubljenčke, v prihodnje pa bi bilo smiselno premisliti tudi o davku na domače hišne živali, saj da so te "svojevrsten luksuz".

Poziv k razbremenitvi lokalnih skupščin pri financiranju oskrbe živali v zavetiščih

Za SAB je po besedah Vojka Starovića (SAB) bistveno, da gredo zakonske spremembe v dobrobit živali. Je pa koalicijo pozval k podpori dopolnilu, s katerim bi finančno razbremenili lokalne skupnosti glede financiranja stroškov oskrbe živali v zavetiščih. V SD-ju so namreč, potem ko so takšno rešitev neuspešno predlagali že na odboru, tudi za obravnavo na seji DZ-ja znova vložili dopolnilo, po katerem bi stroške oskrbe v zavetišču občina in država krili v enakem deležu.

Podgoršek je ponovil, da s predlagano rešitvijo ne spreminjajo obstoječega načina financiranja, novo pa je, da država prevzame stroške od 120 dneva dalje. Prav tako so v SD-ju ponovno vložili dopolnilo, s katerim bi prepovedali izpostavljanje živali neprimernih temperaturam in vremenskim pogojem, ki jim povzročajo trpljenje, poškodbe ali smrt, kot je na primer puščanje živali v avtomobilih na žgočem soncu, je pojasnil Predrag Baković (SD). Po mnenju ministra že sedanja splošna dikcija vključuje tudi to vprašanje.

Potem ko so na odboru na predlog Levice sprejeli dopolnilo, da mora biti pes na vodoravno vodilo privezan z oprsnico in ne klasično ovratnico, so koalicijski poslanci za sejo DZ-ja vložili dopolnilo, po katerem bi pse lahko privezovali na vodilo tudi s širokimi ovratnicami, ki niso na zateg. Po besedah Ive Dimic oprsnice za velike pse niso primerne in, kot je dejala Anja Bah Žibert (SDS), pri določenih pasmah lahko pomenijo hudo oviro za psa in lahko tudi povzročijo poškodbe.

Da velja v tem primeru prisluhniti Kinološki zvezi Slovenije, ki opozarja, da se je uporaba oprsnice izkazala za neprimerno za splošno rabo, in omogočiti privez psov z ovratnicami, po besedah Janje Sluge ocenjujejo tudi nepovezani poslanci.

O vloženih dopolnilih bodo odločali v sredo v okviru glasovanj.

Noveli zakona glede rehabilitacije in letovanja se v DZ-ju obeta podpora

Predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki na zakonsko raven prenaša opredelitev programov obnovitvene in skupinske rehabilitacije ter letovanja otrok in mladostnikov, se obeta zadostna podpora poslancev. Kot je bilo razbrati iz stališč poslanskih skupin na seji DZ-ja, so mu v poslanskih skupinah ob nekaterih pomislekov naklonjeni.

Novelo zakona, s katero predlagajo prenos pravic do obnovitvene in skupinske rehabilitacije ter zdravstvenega letovanja otrok iz podzakonskega akta, to so pravila o obveznem zdravstvenem zavarovanju, na zakonsko raven, je v parlamentarni postopek vložil državni svet. Državni svet je v noveli zakona predlagal, da bi bila organizatorja obnovitvene in skupne rehabilitacije reprezentativna invalidska organizacija in humanitarna organizacija za kronične bolnike s priznanim statusom, organizator zdravstvenega letovanja otrok pa neprofitna nevladna organizacija.

Odbor DZ-ja za zdravstvo je sprejel tudi dopolnilo, s katerim bi programe za nove pravice, ki bodo s sprejetjem novele opredeljene na zakonodajni ravni, določil minister za zdravje na podlagi predloga zdravstvenega sveta. Prav tako je odbor sprejel koalicijsko dopolnilo, ki črta določbo glede financiranja preventivnih programov za ohranjanje poklicnega zdravja.

Še vedno odprtih nekaj vprašanj

Poslanske skupine so v stališčih večinsko pozdravile predlog zakona, je pa bilo pa slišati tudi nekaj opozoril o odprtih vprašanjih. Po mnenju poslanca LMŠ-ja Janija Möderndorferja tako obstaja bojazen, da če v zakonu med organizatorji ne bodo več navedene nevladne in humanitarne organizacije, ki so do zdaj že več let kakovostno izvajale letovanja za otroke, te ne bodo več mogle opravljati teh nalog. Podobno je poudarila tudi vodja nepovezanih poslancev Janja Sluga.

Poslanka SDS-a Anja Bah Žibert je zagotovila, da ni skrbi, da bi nekdo, ki se je do zdaj s tem ukvarjal in ima za to vse pogoje, izpadel. Tudi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je pojasnila, da bodo na ministrstvu oblikovali delovno skupino, v kateri bodo določili natančno, kateri so reprezentativni izvajalci obnovitvene zdravstvene rehabilitacije. Poslanec SAB-a Vojko Starović je ob tem opozoril na še po njegovem mnenju nezadovoljivo opredelitev finančnih posledic, odložena uveljavitev zakona pa da odpira vprašanja nemotenega izvajanja obstoječih programov letovanja otrok. Zakonu v SAB-u ne bodo nasprotovali, a menijo, da je pravi način reševanja teme le sistemski pristop.

Podporo zakonu so napovedali v koalicijskih strankah SDS, NSi in SMC. Kakovostno vključevanje invalidov v družbo ključnega pomena, je poudarila poslanka NSi-ja Iva Dimic, po mnenju poslanke SMC-ja Mojce Žnidarič pa zakon prinaša ustreznejšo pravno ureditev obstoječega sistema. Zakon bodo podprli tudi v DeSUS-u in SD-u, kjer sicer menijo, da se predlog da še dodatno izpiliti s sprejetjem opozicijskega dopolnila, je dejal poslanec SD-ja Dejan Židan. Poslanske skupine strank LMŠ, SD, SAB in NeP z dopolnilom sicer predlagajo širitev upravičencev do skupinskih zdravstvenih programov obnovitvene rehabilitacije.

Zakonskemu predlogu so sicer naklonjeni tudi v SNS-u, kjer po besedah poslanca Janija Ivanuše pričakujejo, da se bodo rehabilitacijski programi v obsegu storitev še dodatno razširili. Tudi v Levici podpirajo širitev ravni pravic, ob tem pa opozarjajo, da je naloga politike, da priskrbi primerno financiranje, je dejal poslanec Miha Kordiš.

O predlogu zakona bodo poslanci glasovali v sredo.