Razpravo o problemu stopnjevanja sovražnosti in napadov proti posameznikom in organizacijam so zahtevali iz vrst SDS-a, NSi-ja in SMC-ja. Foto: Matej Grah
Razpravo o problemu stopnjevanja sovražnosti in napadov proti posameznikom in organizacijam so zahtevali iz vrst SDS-a, NSi-ja in SMC-ja. Foto: Matej Grah

Odbora sta sprejela sklepe, s katerimi med drugim obsojata izražanje, spodbujanje in izvajanje dejanj ekstremističnih skupin, ki so diskriminatorna, sovražna, nestrpna ali nasilna.

Pristojnim državnim organom sta priporočila, naj posebno pozornost posvetijo raziskovanju in preprečevanju pojavov ekstremizma in uvedejo programe za rehabilitacijo in reintegracijo nasilnih ekstremističnih skrajnežev. Pa tudi, naj delovanje ekstremističnih skupin umestijo med glavne prioritete. Vladi predlagata, da preuči potrebo po spremembah zakonodaje, ministrstvu za pravosodje pa dopolnitev opredelitve kaznivega dejanja grožnje na način, da se grožnje s smrtjo državnim funkcionarjem in ustavnim sodnikom ter njihovim družinskim članom preganjajo po uradni dolžnosti.

Sorodna novica Pobuda za izganjanje besed fašisti, kriminalci na oblasti, golazen … iz DZ-ja

Razpravo na seji odborov za pravosodje in notranje zadeve so zahtevali koalicijski poslanci iz vrst strank SDS, NSi in SMC, pridružili pa so se jim tudi poslanci SNS-a in narodnih skupnosti. V koaliciji so zahtevali, da se morajo sovražni napadi – zlasti zoper njihove politične predstavnike – nehati. Poslanci opozicije pa so jih opozorili, da morajo tudi sami prevzeti odgovornost, saj sovražni govor pogosto prihaja prav iz njihovih vrst.

Kot primere sovražnosti, groženj in žaljivk so poslanci izpostavljali različne znane primere javnih nastopov, tvitov, plakatov in mazaških akcij. Predvsem v vrstah koalicije so izpostavili gesla smrt janšizmu, ki jih vidijo kot grožnjo predsedniku vlade, in plakate poslancev s kljukastimi križi.

Pobudniki razprave so prepričani, da se sovraštvo v naši družbi stopnjuje, saj sovražne besede prehajajo v fizične napade. "Težko je bilo spremljati napade na naše kolegice in kolege, kot so bili njihovi plakati, fotografije, označene s kljukastimi križi. Težko je bilo gledati uničeno fresko neprecenljive vrednosti in popacano pročelje ministrstva za kulturo," je v razpravi poudaril vodja poslancev NSi-ja Jožef Horvat, ki širjenje sovraštva med drugim očita petkovim protivladnim protestnikom.

Opozicija spomnila na sovražne tvite predsednika vlade

Da je politika soodgovorna za širjenje sovražnega govora, pa je bilo slišati iz opozicijskih vrst, je za Radio Slovenija poročala Lucija Dimnik Rikić.

Poslanska Levice Nataša Sukič je dejala, da "smo danes očitno tukaj zato, ker je bojda ogroženo življenje Janeza Janše – taistega, ki na dan tvitne tudi po 200-krat, vsebine teh tvitov pa so pogosto izjemno sovražne do medijev, posameznih novinark in novinarjev, nevladnih organizacij". Po mnenju Andreja Rajha iz SAB-a pa "imamo zrežirano komunikacijo določenih opcij s ciljem, da se volilna baza indoktrinira, da se jo naredi jezno in da ljudje izgubijo zaupanje v politiko".

Razprava o stopnjevanju sovražnosti

Tožilstvo bi moralo po mnenju koalicije odločneje preganjati sovražni govor. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Božo Predalič pa je celo dejal, da se ni mogoče znebiti občutka, da tožilstvo pri odločanju uporablja različne vatle. "Kako si sicer lahko tolmačimo to, da na primer Josip Zakrajski za grožnjo predsedniku Pahorju dobi enajst let zapora. Tisti, ki grozijo Janši ali Hojsu, pa nič," se je spraševal.

Policija ugotavlja, da gre za okrepljen pojav znotraj EU-ja. Trend pojavljanja prekrškov in kaznivih dejanj s tega področja je v Sloveniji sicer v rahlem porastu, je povedal generalni direktor Anton Olaj. Po mnenju Aleša Butale z vrhovnega državnega tožilstva je nujno proaktivno delovanje vseh sil v družbi in državi, da bi se stanje spravilo v sprejemljive okvire. Še zlasti je poudaril pomen preventive. V povezavi z delom državnih tožilcev pa je posebej poudaril, da lahko obtožijo le, če ugotovijo obstoj vseh znakov kaznivega dejanja. Je pa v nekaterih primerih odločitev tožilcev glede opustitve pregona posameznih dejanj tudi predmet strokovnega nadzora, je navedel.

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija ne zaznava neposrednih groženj proti državi, dolgoročno pa ne izključujejo potencialne nevarnosti skrajno levih in skrajno desnih ekstremističnih skupin zlasti zaradi njihovih povezav s skupinami v Evropi, je povedal direktor agencije Janez Stušek.

Tudi v delu koalicije so se strinjali, da mora politika ravnati odgovorno in se vzdržati spodbujanja sovraštva. Horvat je sejo sklenil z ljudsko modrostjo: "Kar seješ, to žanješ; če daješ sovraštvo, boš dobil sovraštvo."