V koaliciji so prepričani, da imajo stabilno parlamentarno podporo in da kljub epidemiji uresničujejo koalicijsko pogodbo v visokem ritmu – tako je po sestanku tvitnil predsednik SMC- ja Zdravko Počivalšek. Počivalšek zato verjame, da bodo mandat pripeljali do konca in pri tem dosegli hitro gospodarsko okrevanje.

Čeprav SMC tega neposredno ni navedel, pa iz njihove ocene, da vlada uživa stabilnost v DZ-ju, sledi, da se Počivalšek za zdaj ne namerava vrniti v DZ. O tem se je ugibalo po neuspešnem poskusu razrešitve predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča, ki je zapustil SMC. Za razrešitev je glasovalo 45 poslancev, eden premalo za uspeh predloga.

Prioritete SMC-ja so sicer zagotoviti gospodarsko okrevanje po epidemiji, vzpostaviti demografski sklad, povezovanje nadzornih agencij, debirokratizacija, ureditev rabe konoplje za medicinske namene in ukrepi za enakomeren regionalni razvoj.

Pripravljen zakon o investicijah v slovensko zdravstvo

Kot je za TV Slovenija poročal Gregor Drnovšek, so v koaliciji pregledali delo po posameznih resorjih. V ciljni ravnini je več zakonskih predlogov, ki so pomembni tudi za posamezne koalicijske stranke – od debirokratizacije, demografskega sklada, dolgotrajne oskrbe. Novost je, da ima vlada že pripravljen zakon o investicijah v slovensko zdravstvo – na enak način torej, kot je bil pripravljen zakon o investicijah v Slovensko vojsko, kar so vsi prisotni podprli. Minister Zvonko Černač pa je koalicijo obvestil tudi, da je bil načrt za okrevanje in odpornost usklajen z direktorati Evropske komisije in je pripravljen, da ga vlada potrdi na zadnji aprilski seji, je še dodal Drnovšek.

Koalicija ima po navedbah NSi-ja spisan tudi zakon o investicijah v slovensko zdravstvo, "kjer se določajo viri in višina sredstev za prepotrebne investicije v našem zdravstvu".

Polnar: Bolje konstruktivno sodelovati kot ponorelo nasprotovati vsemu

Na srečanju so sodelovali ministrska ekipa in koalicijski poslanci, v imenu poslanske skupine opozicijskega DeSUS-a pa je sodeloval poslanec Robert Polnar. Ta je ugotovil, da ima koalicija potencial, da za zakone v DZ-ju zagotovi potrebnih 46 glasov. Pojasnil je dogovor poslanske skupine, da se udeleži srečanja. "Pri odločanju o tem je prevladalo enotno mnenje, da je veliko bolje konstruktivno sodelovati, kot pa ponorelo nasprotovati vsemu in vsakomur," je dejal. Po njegovih besedah so imeli izrazito operativen sestanek, kar da je kakovost te koalicije in predsednika vlade Janeza Janše.

Stranka DeSUS: Polnar ni član stranke

Predtem so se sicer oglasili iz stranke DeSUS in poudarili, da stranka in njena začasna zastopnica Brigita Čokl z vabilom poslanski skupini DeSUS-a na vrh nista bili seznanjeni. Ob tem so še poudarili, da Polnar ni član stranke DeSUS. "Kot meni začasna zastopnica stranke Brigita Čokl, prisotnost Roberta Polnarja v imenu poslanske skupine DeSUS ni bila primerna, saj niti stranke niti poslanske skupine ne more zastopati oseba, ki ni član DeSUS," so zapisali v DeSUS-u in poudarili, da je stranka v opoziciji.

Kot je dodal Drnovšek, o zamenjavi Zorčiča na čelu predsednika državnega zbora koalicija ni eksplicitno govorila. So se pa prešteli in računajo tudi na glasove poslancev DeSUS-a, SNS-a in obeh manjšinskih poslancev.

Krivec: Nalog je veliko

Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec pa je na podlagi zadnjih glasovanj ocenil, da ima vlada stabilno podporo v državnem zboru. "Tudi glasovanje na kolegiju je pokazalo, da se o določenih stvareh lahko dogovorimo tudi s tistimi, ki so nekako konstruktivna opozicija, in iz tega naslova mislim, da imamo zadostno podporo in lahko normalno delamo," je dejal.

Koalicijski vrh je sicer označil kot zelo konstruktiven. Med drugim so se dogovorili tudi o prednostnih nalogah za naprej, pri čemer so se po Krivčevih besedah vsi strinjali, da je okvir za to koalicijska pogodba. Enotno je bilo tudi stališče, da bo potrebno znotraj DZ-ja priti do tega, da se predsednik izglasuje iz kvote koalicije, ker v nasprotnem primeru bo po mnenju Krivca zelo težko delati.

Med ključnimi nalogami vlade je Krivec navedel demografski sklad, zakon o dolgotrajni oskrbi in tudi zakon o investicijah v zdravstvu. Po njegovem mnenju se bo treba tudi zelo dobro pripraviti na predsedovanje Svetu EU-ja. "Nalog je veliko. Večina jih je že vključenih v koalicijsko pogodbo, nekatere pa je treba samo še dodelati, kot je zakon o investicijah v zdravstvo. Mislim, da kaj veliko odstopanja od tega pa v tem trenutku niti ni, niti ne bo časa za to v času predsedovanja," je še pojasnil.

Koliko glasov podpore ima vlada, bodo pokazala glasovanja

Koalicijske vrste so se namreč v zadnjih tednih zredčile. Poslanci Igor Zorčič, Branislav Rajić in Janja Sluga so zapustili SMC in s tem koalicijo ter s poslancem Jurijem Lepom, ki je zapustil DeSUS, oblikovali poslansko skupino nepovezanih poslancev.

Stranke SDS, SMC in NSi imajo zdaj same v DZ-ju sicer 38 glasov, a pri večini glasovanj lahko računajo tudi na podporo treh poslancev SNS-a. Vladne predloge so do zdaj večinoma podprli tudi štirje člani poslanske skupine DeSUS-a in poslanca narodnih manjšin.

Koliko glasov podpore ima vlada dejansko v DZ-ju, bodo pokazala prihodnja glasovanja. V kratkem se obeta tudi odločanje o nekaj odmevnih zakonodajnih predlogih, med drugim o zakonu o demografskem skladu. Na poslanskih klopeh kmalu pričakujejo tudi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in predloge za debirokratizacijo.

Urad za demografijo naj bi zaživel 15. julija

Vlada je s spremembo odloka že pred tem znova zamaknila začetek delovanja urada za demografijo, tokrat na 15. julij.

Urad bi moral začeti delovati že danes (četrtek, 15. april). Prvotni odlok o ustanovitvi urada za demografijo je namreč začel veljati septembra lani, nato pa je vlada s spremembo odloka v oktobru za dan začetka delovanja določila 15. januar. Tik pred tem je s spremembo odloka podaljšala datum začetka uporabe odloka za tri mesece, torej na današnji dan, ko je vlada sprejela novo spremembo odloka.

Sprva je bilo tudi predvideno, da bo urad vodil minister brez listnice iz kvote DeSUS-a. Pozneje so odlok spremenili in zapisali, da bo urad vodil direktor, ki bi bil odgovoren vladi. DeSUS je pozneje koalicijo zapustil, a njeni poslanci večinoma podpirajo vladne predloge.

Med nalogami vladnega urada naj bi bilo spremljanje in analiziranje demografskega gibanja na nacionalni ravni in v posameznih regijah, priprava strateških državnih dokumentov in politike s področja demografije. Prav tako naj bi se urad ukvarjal z ukrepi na področju oskrbe in položaja starejših, medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti ter družinske politike, koordiniral bo bivanjsko politiko starejših ter ozaveščal družbo o demografskih izzivih. Obenem bo spremljal tudi demografsko politiko drugih držav in predlagal vladi posnemanje dobrih praks za izboljšanje demografske slike v Sloveniji.