Sorodna novica Dvig oskrbnin v domovih za starejše bi krili iz proračuna

Odbor DZ-ja za delo je predlog priporočila pretekli teden zavrnil, saj so v strankah SDS, NSi in SMC k predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi vložili dopolnilo, po katerem bi manjkajoča sredstva do konca leta 2022 zagotovil državni proračun.

Zakonski predlog želi odpreti vrata privatizaciji v dolgotrajni oskrbi in ga je treba v celoti zavrniti, je pri predstavitvi priporočila strank Levica, LMŠ, SD in SAB povedal Miha Kordiš iz Levice. Oskrbnine pri koncesionarjih so že zdaj v primerjavi z javnimi domovi višje za skoraj tretjino, z nadaljnjo privatizacijo področja pa bo razkorak še večji, je posvaril.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je dejal, da so se izboljšanja razmer na področju domov za starejše lotili takoj po tem, ko je aktualna vlada začela mandat. Odprtih je več kot 120 investicij, zagotovili so tudi več kot 650 dodatno zaposlenih v domovih. V teh dneh navsezadnje podpisujejo pogodbe s prejemniki sredstev po razpisu iz pobude React-EU, vrednem 93 milijonov evrov.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v koalicijskih poslanskih skupinah spomnili na ukrepe, ki so bili na področju starejših storjeni v času aktualne vlade kljub epidemiji covida-19. Eva Irgl iz SDS-a je poudarila, da se razmere v domovih izboljšujejo, plače v domovih pa so se povišale. Po mnenju Jožefa Lenarta iz SDS-a se je aktualna vlada dejavno lotila reševanja problematike z nizkimi plačami v domovih, medtem ko se je to v času prejšnjih vlad reševalo "po polžje". Glede na to je po njegovem mnenju neumestno dajati priporočila tej vladi, ki rešuje težave.

Zaposleni v domovih so med epidemijo po navedbah NSi-ja pogosto delali na etični pogon. Glede na to pozdravljajo sprejeti dogovor za zvišanje plač, je dejala Tadeja Šuštar Zalar.

Tudi v SMC-ju po besedah Mojce Žnidarič menijo, da je bil ta dogovor nujen. Na vprašanje o zagotavljanju manjkajočih sredstev po letu 2022 Žnidaričeva povedala, da se bodo, če bo v četrtek sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi, za vse stanovalce v domovih s 1. januarjem 2023 naredili novi preračuni. V skladu z njimi bo treba za bivanje v domovih doplačevati manj.

V DeSUS-u so bili zaskrbljeni, ko so z ministrstva za delo najprej sporočili, da bo manjkajoči del sredstev za dvig plač prišel s pomočjo višjih oskrbnin. Glede na to so veseli, da naj bi to vprašanje zdaj rešilo omenjeno dopolnilo, je dejal Branko Simonovič.

V LMŠ-ju pa so poudarili, da je predlog zakona, h kateremu je dopolnilo vloženo, v praksi neizvedljiv in deloma neustaven, zato ga je treba zavrniti. Če bo v četrtek kljub temu sprejet, bo o njem lahko celo razpisan referendum, je posvarila Andreja Zabret.

Levica predloga zakona ne bo podprla, saj omogoča privatizacijo oskrbe starejših, na dolgi rok pa tudi podražitve ter slabšo in neenako dostopnost te oskrbe, je napovedal Primož Siter. V nadaljevanju je ocenil, da je resničen strošek bivanja in oskrbe v domu v veliki meri odvisen od dodatnih plačljivih storitev. Njihov obseg in cene se lahko v posameznih domovih zelo razlikujejo, čeprav je denimo pomoč pri oblačenju, hoji in orientaciji v zakonodaji jasno definirana kot del socialne oskrbe, je dejal Siter.

V SAB-u po navedbah Alenke Bratušek zahtevajo, da se oskrbnine zaradi dviga plač ne povečajo ne glede na to, ali bosta omenjeno dopolnilo in zakon sprejeta ali ne. Položaj stanovalcev v domovih ni zavidljiv, zato se stroški za dvig plač ne smejo prevaliti nanje, po besedah Jurija Lepa menijo tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev.

Soniboj Knežak iz SD-ja pa se je dotaknil kadrovske stiske v domovih. Te se po njegovem mnenju ne bo dalo rešiti samo z višjimi plačami. Treba bo storiti veliko več, denimo poskrbeti za boljše pogoje dela, je poudaril. Dejan Židan iz SD-ja se je strinjal, da je treba izboljševati trenutno stanje v socialnem skrbstvu, a za to je treba po njegovih besedah zagotoviti "realni denar". V nasprotnem primeru se lahko hitro zgodi, da bi se dvignile oskrbnine v domovih za starejše. V prihodnje je nevarnost, da se zvišajo zaradi večjih stroškov ogrevanja, je posvaril.

Novelo, ki naj bi omilila pomanjkanje zdravnikov, bo DZ obravnaval po nujnem postopku

Poslanci so na začetku izredne seje odločili, da bo DZ novelo zakona o zdravniški službi obravnaval po nujnem postopku. Poslanci so namreč potrdili odločitev kolegija predsednika DZ-ja, ki je pretekli teden sklenil, da se vladna novela zakona o zdravniški službi obravnava po nujnem postopku. Temu so oporekali v delu opozicije, zato je 43 poslancev Levice, LMŠ-ja, SD-ja, SAB-a in NeP-a zahtevalo ponovno odločanje o nujnosti zakonodajnega postopka.

Sorodna novica Nove licence za zdravnike, lažje do potrdila o slovenščini za tuje zdravnike

Kot je v imenu predlagateljev zahtevo obrazložil Matej T. Vatovec (Levica), sprememb, kot jih prinaša novela zakona o zdravniški službi, ne morejo sprejemati brez široke in vključujoče razprave. Spremembe namreč po mnenju predlagateljev zahteve niso ne nujne ne potrebne za preprečitev hujših posledic za delovanje države. A večine poslancev predlagatelji zahteve niso prepričali, saj je DZ ob ponovnem odločanju o vrsti postopka odločitev kolegija potrdil s 43 poslanskimi glasovi za in 42 proti.

Novela je sicer uvrščena na dnevni red tokratne izredne seje, poslanci bodo o njej predvidoma odločali v četrtek. Še prej jo mora obravnavati odbor za zdravstvo, kar bodo člani odbora storili po koncu prvega dne izredne seje DZ-ja. Odbor bi sicer moral zakonsko novelo obravnavati že na ponedeljkovi seji, a so v Levici temu nasprotovali in zahtevali preložitev obravnave do končne odločitve o upravičenosti nujnosti postopka. To se je na koncu tudi zgodilo.

Spremembe, ki jih predvideva novela zakona o zdravniški službi, bodo sicer po zagotovilih ministra za zdravje Janeza Poklukarja pripomogle k boljšemu delovanju in dostopnosti zdravstvenega sistema, predvsem na primarni ravni. Med drugim uvajajo možnosti pridobitve certifikata o osvojenih posebnih znanjih.

Dnevni red seje za četrtek poleg obravnave predloga novele zakona o zdravniški službi predvideva še obravnavo predlaganih zakonov o dolgotrajni oskrbi, urejanju prostora in gradbeništvu ter predloga novele zakona o osebni izkaznici.