Trenutno je javnofinančni položaj dober, Slovenija je iz covidne krize izšla zelo uspešno z močno gospodarsko aktivnostjo in rekordno nizko brezposelnostjo, je dejal predsednik komisije Jernej Vrtovec (NSi). A kot je dodal, je pred državo zahtevno obdobje – cene življenjskih potrebščin rastejo, prav tako cene materialov. "Vlada mora biti kar se da hitra in učinkovita," je dejal.

Pri tem se mu ključno zdi, da poslovno okolje ostane predvidljivo. Danes je veliko ljudi in podjetnikov prestrašenih zaradi izjav o spremembi davčne in druge zakonodaje, je dejal in opozoril: "Če želimo imeti predvidljivo poslovno okolje, ne moremo kar povprek dajati en dan enih izjav, drug dan pa drugih in strašiti ljudi."

V tem smislu je članom komisije predlagal v potrditev sklep, naj bodo predstavniki vlade zadržani pri komunikaciji o novih davčnih obremenitvah za ljudi in gospodarstvo. "Ključno je zadržati visoko aktivnost gospodarstva in domače porabe, zato bi morali vlado pozvati, naj ne uvaja novih davčnih obremenitev," je dejal. Komisija sklepa ni podprla.

Spomnil je na oceno fiskalnega sveta, da so ukrepi iz koalicijske pogodbe, ki so jo podpisale stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica, pretežno usmerjeni v povečanje izdatkov. Gre za nabor pretežno splošno opredeljenih ukrepov, ki presegajo štiriletni mandat, mogoče povečanje izdatkov pa bi lahko bilo obsežnejše od rasti prihodkov, je zapisano v oceni.

"Oceno fiskalnega sveta mora vsaka vlada jemati zelo resno," je dejal Vrtovec in članom komisije v potrditev predlagal še več predlogov sklepov. Med drugim naj bi vladi naložili ovrednotenje finančnih posledic koalicijske pogodbe, pri spopadanju z draginjo pa naj bi ne smela ogroziti doseganja srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Izmed njih so člani komisije izglasovali le sklep, da so se seznanili z oceno javnofinančnih posledic koalicijske pogodbe.

Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je pojasnil, da želijo z ocenami koalicijskih pogodb prispevati k temu, da bi te postopoma postale bolj konkretne in bi tako vnesle več srednjeročne predvidljivosti v vodenje fiskalne politike posamezne vlade. Pogodba tokratne koalicije je že tretja, ki so jo ocenili, podobno kot prejšnji dve pa daje večjo težo ukrepom, ki lahko vodijo v povečanje javnofinančnih izdatkov. "S tem bi v primeru uresničitve predstavljala odstopanje od poti postopne javnofinančne konsolidacije," je opozoril.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je zagotovil, da se bo vlada lotila nujnih ukrepov in reform tako, da bo zagotavljala dolgoročno vzdržnost javnih financ. Pri tem je kot enega od najnujnejših ukrepov navedel odločitev o tem, kako se bo financirala dolgotrajna oskrba. "Prebivalstvo se stara, dolgotrajna oskrba je nujno potrebna, nujno pa je tudi oceniti, od kod se bo to financiralo," je dejal.

Glede morebitnih novih davčnih obremenitev ni želel govoriti. Povedal je le, da je vlada dela v duhu preoblikovanja oz. modernizacije davčnega sistema in za zdaj kaže, da bo potreben določen strukturni napor. "Strukturne reforme lahko prinašajo tudi dodatna bremena, o tem je za zdaj prezgodaj govoriti," je dejal Božič in opozoril, da je v zadnjih dveh letih dolg države močno porasel.

Člani komisije so se seznanili tudi z revizijskim poročilom Računskega sodišča o učinkovitosti priprave in izvedbe projekta drugi tir. Vlada in infrastrukturno ministrstvo po teh ugotovitvah pri vzpostavljanju podlag za gradnjo in gospodarjenje z drugim tirom železniške proge Divača–Koper nista bila učinkovita, delno učinkovita pa sta pri nadziranju izvajanja projekta. Neučinkovita je bila tudi Direkcija RS za infrastrukturo. Revizija se nanaša na obdobje od začetka leta 2015 do sredine leta 2020.

Komisija sklepov pri tej točki ni imela na dnevnem redu, je pa državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Alenka Bratušek povedala, da bodo ugotovitve Računskega sodišča upoštevali in ukrepali, kolikor je v njihovi moči. Predsednik uprave družbe 2TDK Pavle Hevka pa je dodal, da dela na terenu intenzivno potekajo in bo proga za uporabo pripravljena v letu 2026.

V komisiji, v kateri bi morala imeti večino opozicija, poslanci SDS-a ne sodelujejo.