Komu še verjeti, če tudi posvečeni ljudje, zavezani ponižnosti in siromaštvu, v svojih dejanjih niso nič drugačni od razvpitih tajkunov.

"Najbolj boleča je izguba zaupanja"
"Zagotovo je razkorak med tem, kar učijo, in med tem, kar počnejo, in to zna biti v teh časih, ko vemo, da državi ne gre lepo, težko, ker vera je bila tista, ki je ljudem pomagala," meni koordinator za duhovno oskrbo v zaporih Robert Friškavec. Verjame, da se bodo stvari obrnile na boljše, vendar ne ve, ali bo sledilo sesutje in kako se bodo stvari razpletale naprej. "Zagotovo bo težko. Če se mariborski nadškofiji ne bo uspelo dogovoriti z bankami, bo izgubila velik del svojih nepremičnin. Prav tako je v finančnih mahinacijah izginil denar, ki so ga cerkvenim skladom zaupale številne škofije in več kot 30.000 vernikov. Še veliko bolj boleča pa je izguba zaupanja," dodaja.

Friškovec je zaskrbljen: "Mene osebno je prizadelo, postaneš žalosten, stvari te zaskrbijo. Slišiš ljudi, ki izgubljajo zaupanje v Cerkev. Jaz osebno lahko rečem, da ko se govori o odgovornosti, iskanju nekoga, ki bo sankcioniran za nastalo škodo, ki se je zgodila, se mi zdi pomembno, da ne bodo ostale le lepe besede. Upam, da se bodo te besede uresničile in da se bo to tudi zgodilo."

Sešek: Kesanje ni bilo dovolj iskreno
"Če gre za organizacijo, če gre za Rimskokatoliško cerkev, je to huda dilema. Tudi jaz sem v dvomih, tudi meni se roka po teh številkah zatakne, ali bi jo še sprožil v puščico ali bi dal ta denar kam drugam," meni voditelj na radiu Ognjišče Jure Sešek. "Nas, ki delamo na cerkvenem radiu in smo s tem neposredno povezani, je stvar skrbela in mogoče zdaj po eni strani spoznavamo, da to kesanje ni bilo dovolj globoko, dovolj temeljito, morda celo dovolj iskreno."

Pater Branko Cestnik pa dodaja: "Tu lahko Cerkev pokaže, kako se v krizi obnašati po takem padcu, kako se očistiti, dvigniti in začeti znova, in zato sta potrebna velik pogum za priznanje svoje šibkosti, oster pregled napačnih teoloških ter pastoralnih vzorcev, ki so jo k temu pripeljali. Ne gre samo za igračkanje z denarjem, ki se je ponesrečilo, gre za miselnost, ki je do tega pripeljala." Meni, da Cerkev lahko pride do novega moralnega kapitala, če bo znala položaj rešiti.

Friškovec: Vlagajmo v ljudi
Vendar pa za zdaj Cerkev pri prevzemanju odgovornosti ni pokazala pretirane vneme. Precej potihoma so lani odstavili ekonoma mariborske nadškofije Mirka Krašovca, pred dnevi se je zaradi starosti s položaja umaknil nadškof Franc Kramberger, drugi pa si umivajo roke.

Friškovec ob tem dodaja: "Pomembno se mi zdi, da se Cerkev usmerja sama vase, kaj nam manjka, a nam manjka kdaj vsebina, da se preveč ukvarjamo z neko zunanjostjo. Saj obnavljamo cerkve, super, saj obnavljamo podružnice, pa oltarje. Super potrebno, ampak ali vlagamo v ljudi, a jih slišimo?"

Zaradi afere ljudje niso izgubili vere
Ljudje zaradi afere niso izgubili svoje vere. Saj nismo verjeli v mariborsko nadškofijo, pravijo. "Zagotovo, da verjamem domačemu župniku, pa domači župniji. Župnije so tiste kokoši, ki nesejo jajca, ne škofije in tudi finančni tok iz župnije do škofije je enosmerne ulica. Tudi ko mi obnavljamo sakralne objekte, nismo deležni pomoči škofije. Delamo le s prispevki župljanov in darovi, ki jih dobimo. Tu ni pomoči, zato se tudi kot župnija ne čutimo ogrožene ob tej finančni stiski škofije," pravi Janez Karo.

"Problem bo zaupanje do večjih institucij, do škofije, kam gre denar, kako se z njim dela. To pa tudi mi župniki več nismo vedeli, tu pa se lahko zalomi, tako da predvidevamo, da če bomo ljudem rekli ena nabirka, da rešimo našo nadškofijo, bodo ljudje rekli, da jih ne briga, ko pa bi rekli za eno nabirko za kapelico, bodo rekli: Dajmo denar skupaj," meni pater Cestnik.

Upamo, da bo slovenska Rimskokatoliška cerkev zmogla dovolj moči in modrosti, da svoj moralni padec izkoristi za notranje očiščenje in preporod. To je čas za preroke, tiste prave svetopisemske preroke, ki bodo znali Cerkvi pokazati novo smer. Le prisluhniti jim bo treba.