Predlog, ki je pravkar stopil v javno razpravo, glede na stari zakon uveljavlja več sprememb. Med njimi gotovo najbolj izstopa nova ureditev pri podeljevanju koncesij, ki so javnost razburjale predvsem v mandatu prejšnje vlade in so med drugim pomagale spodnesti stolček tedanjega ministra za zdravje Andreja Bručana.

Podeljevanje koncesij le na podlagi javnega interesa
Avtorji predloga novega zakona navajajo, da bo prinesel celovito ureditev podeljevanja koncesij, "ki je bilo prej bolj ali manj prepuščeno prosti presoji občin in ministra za zdravje". Po novem se koncesij ne bi več podeljevalo na podlagi zahteve kandidata, temveč na podlagi javnega interesa, in sicer le takrat, "kadar javni zdravstveni zavod ne more sam zagotoviti izvajanja določene zdravstvene dejavnosti v obsegu, določenem z mrežo javne zdravstvene dejavnosti, oziroma ne more zagotoviti enakomerne dostopnosti".

Podeljevanje koncesij naj bi po novem potekalo na podlagi koncesijskega akta ministrstva za zdravje, v katerem naj bi bila opredeljena obseg in enoten postopek podeljevanja koncesij na območju vse države. Tisti, ki bi na javnih tečajih dobili koncesije, bi morali skleniti pogodbe z javnimi zavodi, v katerih bi bilo določeno medsebojno sodelovanje pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči, dežurstev, pri nadomeščanjih, o skupnem koriščenju določenih zmogljivosti, preventivi ipd.

Določene dejavnosti le v javnih zavodih
Druga pomembna novost, ki jo prinaša predlog, je jasna ločnica med javno in zasebno dejavnostjo. V predlogu je namreč zapisano, da ne zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zavodu, ne koncesionar ne smeta opravljati zasebne dejavnosti v času, ki je s pogodbo določen za opravljanje javne dejavnosti.

Jasna ločnica med javno in zasebno dejavnostjo narekuje tudi, da se morajo določene dejavnosti, pomembne za delovanje sistema kot celote, opravljati le v javnih zavodih, da bo lahko država obdržala nadzor in vpliv nanje. Mednje sodijo dejavnost javnega zdravja, preskrba s krvjo, odvzemi in presaditve delov človeškega telesa, mrliško pregledna služba.

Po novem ustanovitev več zbornic za isti poklic
V oči bode še nova vloga zbornic, ki jo opredeljuje predlog. Članstvo v zdravniški zbornici naj bi bilo sicer še naprej obvezno, v drugih pa prostovoljno. Poleg tega pa naj bi bila zdaj omogočena ustanovitev več zbornic za isti poklic - zdravniki, fizioterapevti, nega ... Reprezentativne naj bi bile tiste zbornice, ki bi imele najmanj 40 odstotkov članov. Prav te bi se lahko potegovale tudi za javna pooblastila, ki naj po novem ne bi bila več trajna.

Večja sprememba je predvidena tudi pri določeni omejitvi pooblastil zdravniške in lekarniške zbornice, ki imata zdaj javno pooblastilo že po zakonu, medtem ko jih druge zbornice lahko dobijo le na podlagi izbire na javnem natečaju in na podlagi odločitve ministra.

Nova tudi vloga bolnišnic
Omenimo še eno novost, ki predvideva novo vlogo bolnišnic. Predlog namreč ne predvideva več le splošne in specialistične bolnišnice, temveč dve mreži sekundarne dejavnosti - mrežo sekundarne ambulantne in mrežo sekundarne stacionarne dejavnosti. Slednjo (vsebuje interno medicino in splošno kirurgijo, lahko pa tudi druge specialnosti) naj bi lahko bolnišnica opravljala le, če je dovolj velika, da lahko strokovno in ekonomsko vzdržno zagotavlja celovito obravnavo pacientov 24 ur na dan vse dni v letu.

Marjetka Nared