Po besedah Koprivnikarja so vsi ministri nezadovoljni z dodeljenimi vsotami, saj imajo "vsi številne utemeljene potrebe in razvojne načrte, ki so vedno znova omejevani z razpoložljivimi sredstvi". A kljub racionalizaciji je prepričan, da bodo lahko izvedli program, ki ga načrtujejo, in tekoče zagotavljali naložene storitve.

Denar iz proračuna bo zadoščal le za tekoče delovanje, naložbe pa bodo financirali iz evropskih skladov, je napovedal. Med naložbami je izpostavil sklop projektov, kot je npr. vzpostavitev računalniške infrastrukture v oblaku in projekte na področju upravljanja človeških virov in centralizacije upravljanja stvarnega premoženja države.

Ob težkem proračunskem položaju bo proračun 2016 tudi za zunanje ministrstvo varčevalen, je napovedal zunanji minister Karl Erjavec, ki upa, da bo lahko zagotovil odprtje veleposlaništva v Iranu. Prvak DeSUS-a pa je zadovoljen, da je dosegel enak regres za upokojence in usklajevanje pokojnin, vendar še meni, da bo zapiranje proračuna zahtevalo velika prizadevanja ministrov.
Kmetijski minister Dejan Židan pa je pojasnil, da bo imelo njegovo ministrstvo nekoliko več denarja kot letos - okoli 428 milijonov evrov. Ker kmetijsko ministrstvo skrbi za veliko javnih zavodov, bo moral zaradi sprostitve napredovanj v prihodnjem letu zagotoviti dodaten denar za plače.

"To so vse dolžnosti, ki jih bomo izvajali. Glavni cilj pa je, da pospešujemo proizvodnjo slovenske hrane ... in da čim več pomembnih korakov naredimo v ponovni resni vzpostavitvi gozdno-lesne verige," je še povedal minister.

Skoraj cel dan reševali odprta vprašanja
Na sredini seji vlade, ki je trajala kar 20 ur, je bil namreč sprejet razrez proračunskih odhodkov za pripravo predlogov proračunov za 2016 in 2017, ki je rezultat pogajanj med finančnim ministrom Dušanom Mramorjem in njegovimi kolegi, ki vodijo druge resorje. Razrez je oblikovan programsko, prioritete vlade pa so usmerjene v področja poplavne varnosti, zdravja, izobraževanja, varnosti, socialnega varstva, pravosodja in infrastrukture.

Vlada je junija določila, da bo za 2016 zgornja meja odhodkov 9,272 milijarde evrov, za 2017 pa pri 9,115 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj po denarnem toku v naslednjem letu ne sme presegati 1,95 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2017 pa ne 1,82 odstotka BDP-ja.

Predlog razreza proračunskih odhodkov po predlagateljih finančnih načrtov za integralne postavke je zavezujoč, medtem ko so druge kategorije odhodkov proračuna predstavljene zgolj informativno v okvirnem razrezu drugih proračunskih odhodkov, kot so namenska sredstva, evropska sredstva in slovenska udeležba pri sofinanciranju iz evropskih sredstev. Omenjene postavke se bodo do končnega sprejetja predloga proračunov 2016 in 2017 na vladi še spreminjale.

Proračunski uporabniki imajo sicer do 21. avgusta čas, da pripravijo svoje finančne načrte, vlada pa bo končni predlog proračunov za prihodnji dve leti obravnavala in sprejela predvidoma na seji 17. septembra.

Poročilo o izvrševanju proračuna
Vlada je na zadnji seji pred počitnicami sprejela tudi poročilo o izvrševanju polletnega proračuna, v katerem je primanjkljaj dosegel 685,2 milijona evrov. Ocene gibanja prihodkov in odhodkov do konca leta kažejo, da bi primanjkljaj takrat dosegel 1,379 milijarde evrov ali 3,6 odstotka BDP-ja, kar je v skladu z rebalansom letošnjega proračuna.

Do konca junija je bilo ustvarjenih 4,193 milijarde evrov proračunskih prihodkov ali 49 odstotkov predvidenih v rebalansu letošnjega proračuna ter 4,879 milijarde evrov proračunskih odhodkov ali 49,1 odstotka predvidenih v rebalansu, v poročilu navaja ministrstvo za finance.

Finančno ministrstvo tudi meni, da primanjkljaj celotnega sektorja države, izkazan po evropski metodologiji ESA 2010, po dosedanjih predvidevanjih do konca leta ne bo presegel napovedanih 2,9 odstotka bruto BDP-ja, kot je tudi slovenska zaveza iz dopolnjenega programa stabilnosti.

Po spomladi sprejetem rebalansu letošnjega proračuna se bo do konca leta v proračun nateklo 8,562 milijarde evrov, iz njega pa bo odteklo 9,947 milijarde evrov. Po sprejetem rebalansu naj bi letošnji primanjkljaj dosegel 1,385 milijarde evrov ali 3,6 odstotka tedaj napovedanega BDP-ja za letos.

Nova zunanja politika po več kot 15 letih
Poleg proračunskih razrezov je bila sprejeta tudi strategija o zunanji politiki z naslovom Slovenija: varna, uspešna in v svetu spoštovana - zunanja politika Republike Slovenije. Omenjena strategija si prizadeva za cilje in naloge iz deklaracije o zunanji politiki, ki jo je državni zbor sprejel 10. julija.

Strateški dokument je razdeljen na tri glavna poglavja. Prvo je Okvir, ki vsebuje oceno mednarodnega okolja in opozarja na vzajemno povezanosti med zunanjo in notranjo politiko, drugo poglavje so Koncentrični krogi zunanje politike - prednostna območja, kjer se obravnava zunanja politika po geografskih območjih, tretje pa Zunanja politika v preseku - prednostna področja, kjer obravnava zunanjo politiko po izbranih vsebinskih področjih.

Osrednji del strategije je ocena mednarodnih odnosov in položaja Slovenije v mednarodni skupnosti. V oceni je navedeno poslabšanje mednarodnega in tudi evropskega varnostnega okolja, kot so nove grožnje in novi izzivi, zlasti ukrajinska kriza, pojav skrajne sunitske organizacije Islamska država in teroristične nevarnosti v Evropi.

Vlada tudi opozarja na spremenjeno Evropsko unijo, na prizadevanja za konkurenčnejši svetovni položaj EU-ja, na iskanje identitete in razvoj institucij ter na nevarnost populizmov v EU-ju. Strategija tudi ugotavlja napredek mednarodnega kazenskega pravosodja in upošteva izzive globalizacije.