Po slovenski zakonodaji ni mogoče preprečiti lažnivega oglaševanja v okviru referendumske ali volilne kampanje, ugotavlja direktor Urada za komuniciranje Darijan Košir in dodaja, da v nekaterih državah take načine poznajo, zato meni, da bi bilo smiselno o njih razmisliti tudi pri nas.

Košir pojasnjuje, da so se v Ukomu med pripravami na aktualno referendumsko kampanjo o tem pozanimali tako na državnem pravobranilstvu kot na Državni volilni komisiji in oglaševalski zbornici. "Razen tega, da javno poveš, da navedba v oglasu ne drži, nimaš tako nobenega sredstva, da bi tako oglaševanje preprečil," pravi Košir.

Na častnem razsodišču oglaševalske zbornice so jim, tako pravi Košir, pojasnili, da oglasov, ki se ukvarjajo s politično propagando, ne obravnavajo. Da pa bi se odzvali, če bi v svojih oglasih lagala vlada.

Problematičen predvsem oglas pred prejšnjim referendumom
Med kampanjo pred referendumom o pokojninski reformi Ukom lažnivih oglasov sicer ni zaznal, se je pa v kampanji pred referendumom o zakonu o malem delu pojavil oglas, v katerem so nasprotniki zakona navajali, da bodo v primeru sprejema zakona zaposleni ostali brez malice. Kot pravi Košir, je bila to "eklatantna laž", pa vendar objave "takega lažnivega oglasa" niso mogli preprečiti, ker zakonodaja takih omejitev ne predvideva.

Koširju se zdi smiselna angleška ureditev
Ob tem Košir navaja angleški primer, ko je v času kampanje pred referendumom o volilnem zakonu ena od strani kot argument navedla laž, druga stran jo je prijavila volilni komisiji, ta pa je to laž prepovedala uporabljati v nadaljevanju kampanje. Takšna ureditev se Koširju zdi smiselna.

Dodaja sicer, da je eno politična debata ali soočenje, v katerem se lahko na morebitne laži neposredno odgovori in se jih zavrne, drugo pa so oglasi z neresnično vsebino.

Na Darijana Koširja smo naslovili tudi vprašanje: "V videospotu z Urško Čepin ste objavljali tudi stvari, ki po vaših besedah ne držijo. Bi lahko to uvrstili v okvir lažnih oglasov?" Košir odgovarja: "Kot ste videli iz mojih javnih pojasnil, slovenska zakonodaja ne pozna in ne opredeljuje pojma 'lažnivi oglas', zato je nadaljnja razprava na to temo brezpredmetna."

Sindikati: Gre za poskus zmanjšati možnosti dialoga
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič pa meni, da gre za poskus politike zmanjšati možnosti dialoga, izražanja kritičnih pripomb in opozoril. Medtem ko predsednik KSS-ja Pergam Dušan Rebolj pravi, da bi takšno možnost podprl, "ker potem ne bi bilo vladne kampanje".