Stanka Setnikar Cankar, ki je kot dekanka Fakultete za upravo (FU) v 12 letih ob plači dobila še 636.000 evrov avtorskih honorarjev, je v ponedeljkovem Studiu ob sedemnajstih na Radiu Slovenija pojasnila, da honorarji niso šli iz proračunskih sredstev, "ki jih za visoko šolstvo ni nikoli dovolj", temveč iz dodatno pridobljenega tržnega denarja. Ob tem je izrazila nerazumevanje glede problematiziranja prejemkov tistih, ki na fakultete pripeljejo dodatne programe in z njimi tudi denar.

Na njene navedbe se je odzvala protikorupcijska komisija (KPK), ki pojasnjuje, da je iz podatkov uprave za javna plačila, s katerimi trenutno razpolaga KPK, Fakulteta za upravo v letih 2013 in 2014 iz virov, ki niso posredni in neposredni proračunski uporabniki, prejela približno 50.000 evrov, in sicer 23.939,24 evra leta 2013 in 26.447,51 evra leta 2014.

"V teh zneskih so zajeta vsa nakazila Fakulteti za upravo, ki niso nakazana s strani proračunskih uporabnikov, prav tako znesek ne vsebuje vračil depozitov s strani komercialnih bank. Iz tega sledi, da se je Fakulteta za upravo v omenjenih letih financirala iz javnih sredstev, iz tržne dejavnosti, opravljene za javni sektor in plačane z javnimi sredstvi, ter iz 50.386,75 evra sredstev, ki nimajo izvora v posrednih ali neposrednih proračunskih uporabnikih. Podatke za pretekla leta še pripravljamo," pravijo v KPK-ju.

FU: Ne 50.000, na trgu smo zaslužili milijon evrov
Svoje številke je danes predstavila tudi Fakulteta za upravo. V sporočilu za javnost so zapisali, da pač izvajajo tržno dejavnost tudi za posredne in neposredne proračunske uporabnike. Tako se ne strinjajo z navedbo KPK-ja, da so v letih 2013 in 2014 na trgu zaslužili le 50.000 evrov. "Fakulteta za upravo je iz prihodkov od prodaje blaga in storitev na trgu v letih 2013 in 2014 skupaj ustvarila 102.802 evrov, skupaj s preostalimi neproračunskimi sredstvi pa 1.150.243 evrov," so pojasnili.

Od leta 2003 do 2014 so tako po njihovih podatkih prejeli 29,1 milijona evrov davkoplačevalskega denarja, še 23,5 milijona z naslova tržne dejavnosti in neproračunskih virov ter dober milijon iz evropske blagajne, so navedli. Za svoje delovanje pa so v tem času porabili 52,6 milijona evrov.

"Ravno zaradi sredstev, ki smo jih ustvarili na trgu in iz naslova šolnin za izredni študij, smo trenutno finančno stabilni. Kot smo že pojasnili, je največ neproračunskih prihodkov fakulteta pridobila z izrednim študijem, ki smo ga izvajali v 10 centrih po Sloveniji," so še pojasnili.
Ministrica bi tožila
Setnikar Cankarjeva je sicer v ponedeljek razložila, da razmišlja o tožbi KPK-ja. "To mi svetujejo pravni strokovnjaki, ker obstajajo dejanski razlogi za dvom, ali so bili ti podatki interpretirani na pravi način, ali so celoviti in ali so bili zajeti vsi, ki so zaposleni v javnem sektorju," je dejala. Na KPK-ju pa ob tem poudarjajo, da so vsi podatki, objavljeni v Supervizorju, tudi sicer na zahtevo tako ali tako dostopni po določbah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Podatki za fizične osebe v Supervizorju pa so objavljeni zgolj od 1. 1. 2003, ker podatkov pred tem obdobjem nimajo, saj so bili uničeni.

Supervizor nima slabih namenov
"Namen objave podatkov na spletni aplikaciji Supervizor ni v t. i. kriminaliziranju in obsojanju posameznikov, prejemnikov proračunskih sredstev, ampak je namen enostavno in sistematično prikazati javno dostopne podatke ter s tem omogočiti enostavno, hitro in učinkovito uporabo in obdelavo zainteresiranim javnostim ter drugim nadzornim institucijam," so tudi zapisali v KPK-ju.

Prvo mejo za objavo podatkov pri fizičnih osebah so postavili pri 200.000 evrih, vendar nameravajo to mejo postopoma zniževati, in sicer že v nekaj dneh do meje 150.000 evrov. KPK pa je pred objavo opravil test javnega interesa.

"KPK pa sicer pozdravlja prizadevanja, da bi se položaj glede avtorskih in podjemnih pogodb razčistil. Transparentnost delovanja države in lokalnih skupnosti povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za sprejete odločitve in smotrno ter učinkovito porabo javnih sredstev. Javna dostopnost informacij omogoča bolj argumentirano razpravo o zadevah javnega pomena, zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje, zlorabo oblasti, predvsem pa omejuje sistemsko korupcijo, nepošteno konkurenco in klientelizem," še menijo v KPK-ju.