Komisija za preprečevanje korupcije je v prvem nadzoru, na podlagi ugotovitev katerega je novembra 2020 uvedla 21 preiskav, ugotovila, da so bili na splošno postopki nabav zaščitne opreme, potrebne pri spopadanju z epidemijo covida-19, "podvrženi povečanim korupcijskim tveganjem". Med drugim je KPK ugotovil, da so se javna naročila na državni ravni oddajala po postopku pogajanj brez predhodne objave.

Ker so občine in javni zavodi postopke nabave zaščitne opreme vodili sami, je KPK takrat ocenil, da je treba zaradi ločenosti postopkov ločeno pregledati tudi njihove postopke in načine nabav zaščitne opreme.

V tem drugem nadzoru, ki se je nanašal na obdobje od 1. marca do 1. junija 2020, je komisija nato preverila transparentnost postopkov in načinov naročanja zaščitne opreme v izbranih 14 bolnišnicah in 23 izbranih občinah ter spoštovanje omejitev poslovanja v izbranih 23 občinah, ki so samostojno izvajale nabavo zaščitne opreme, potrebne pri spopadanju z epidemijo, so navedli na KPK-ju.

Ugotovila je, da so bolnišnice v želji po zagotovitvi razmer za preživetje in preprečitev nastanka škode ob razglašeni epidemiji zaščitna sredstva nabavljale mimo postopkov javnega naročanja, na podlagi izjeme po 8. točki prvega odstavka 27. člena zakona o javnem naročanju. Tako v primeru evidenčnih naročil, ki so jih uporabljale zlasti občine, kot v primeru urgentnih nabav blaga niso bila zagotovljena temeljna načela javnega naročanja, so ugotovili v nadzoru.

Dva zavoda presegla dovoljeni obseg naročil mimo javnega naročanja

Tudi javni zdravstveni zavodi so zaščitno opremo nabavljali na podlagi že omenjene izjeme, pri dveh zavodih pa je KPK ugotovil, da sta presegla dovoljeni obseg oddaje naročil po tej izjemi, o čemer je KPK obvestil Državno revizijsko komisijo.

Občine glede na ugotovitve KPK-ja "v izdanih naročilnicah ali sklenjenih pogodbah večkrat niso podrobneje opredelile tipa zaščitne opreme, predvsem zaradi odsotnosti predhodnih izkušenj z nabavo tovrstnega blaga". V dveh primerih manjših naročil so ugotovili sum kršitev omejitev poslovanja glede nabave zaščitne opreme in uvedli ustrezne nadaljnje postopke, so pojasnili na KPK-ju.

Komisija je preverila tudi poročanje 674 funkcionarjev, ki so v preiskovanem obdobju funkcijo opravljali v eni od 23 občin, o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja v nadziranih občinah. Ugotovila je, da je 71 odstotkov funkcionarjev pravočasno in v celoti poročalo o subjektih, s katerimi so oni ali njihovi družinski člani povezani. "V ugotovljenih primerih neporočanj so funkcionarji po seznanitvi občin s problematiko večinoma izpolnili svojo obveznost," so navedli na Komisiji in dodali, da so v primerih, ko funkcionarji kljub vsemu niso izpolnili obveznosti, proti njim uvedli prekrškovne postopke.

Najmanj en javni zavod javno objavljal potrebe po zaščitni opremi

Nadzor pa je po oceni KPK-ja pokazal tudi dobro prakso javnih naročnikov: "Kar nekaj javnih naročnikov je vsebino protikorupcijske klavzule vključevalo tudi v naročilnice, čeprav jim glede na pogodbeno vrednost to ni bilo treba, kar je pohvalno. Pri najmanj enem javnem zdravstvenem zavodu pa je bilo ugotovljeno, da je povečane potrebe po zaščitni opremi objavljal na svoji spletni strani, čeprav je šlo za nabavo na podlagi izjeme iz 8. točke prvega odstavka 27. člena ZJN-3 in kot javni naročnik ni bil dolžan zagotavljati takšne ravni preglednosti nabav."

In kakšne kršitve so ob nadzoru ugotovili na Komisiji za preprečevanje korupcije? Kot pojasnjujejo, so podrobneje proučili oddajo 209 javnih naročil. Pri 28 naročilih so ugotovili nedoločno opredelitev predmeta javnega naročila (v skupni vrednosti 1.407.403 evrov brez DDV-ja); 14 naročilnic in ena pogodba v skupni vrednosti 1.846.886 evrov brez DDV-ja niso vsebovale protikorupcijske klavzule, čeprav je vrednost posameznega naročila oziroma posamezne pogodbe presegala deset tisočakov. Poleg priporočil so na KPK-ju proti odgovornim in pravnim osebam uvedli osem prekrškovnih postopkov.

V kar 48 primerih (v skupni vrednosti štirih milijonov evrov in pol brez DDV-ja) naročnik pred sklenitvijo pogodb o nabavi opreme od ponudnika ni pridobil izjave o njegovi lastniški strukturi, so ugotovili na KPK-ju, nadzorovanim subjektom so glede tega podali priporočila in proti pooblaščenim uvedli štiri prekrškovne postopke.

Visoke pogodbe sklepali tudi brez javnega naročanja, primere bo zdaj obravnavala Državna revizijska komisija

Dva javna zdravstvena zavoda sta v nadzorovanem obdobju na podlagi izjeme izdala skupno najmanj 43 naročilnic za naročilo zaščitnih materialov v skupni vrednosti 3,2 milijona evrov (brez DDV-ja), tri občine pa so v okviru evidenčnih postopkov izdale skupno najmanj 28 naročilnic in sklenile eno pogodbo za naročilo zaščitne opreme v skupni vrednosti 142.201 evrov (brez DDV-ja), in sicer kar brez postopka javnega naročanja. "Komisija je nadzorovanim subjektom podala ustrezno priporočilo, hkrati pa je ugotovitve o sumu oddaje naročila brez izvedbe postopka javnega naročanja, določenega v prvem odstavku 39. člena ZJN-3, odstopila v pristojno obravnavo Državni revizijski komisiji."

V 13 primerih je bilo ugotovljeno, da so zaščitna sredstva petim občinam in enemu javnemu zdravstvenemu zavodu dobavile pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki niso bili registrirani za opravljanje teh dejavnosti. Komisija je nadzorovanim subjektom podala ustrezno priporočilo, hkrati pa je ugotovitve o sumu opravljanja dela na črno odstopila v pristojno obravnavo tržnemu inšpektoratu, navajajo na KPK-ju.

Poleg tega so na KPK-ju pri dveh občinah ugotovili, da sta izvedli predplačilo blaga, ne da bi od dobavitelja zahtevali ali pridobili garancijo za vrnitev predplačila. V enem primeru je bil ugotovljen sum kršitve dolžnega izogibanja nasprotju interesov, saj je občina evidenčno naročilo oddala dobavitelju, katerega zakoniti zastopnik je osebni znanec župana občine, oba pa sta bila podpisnika pogodbe o dobavi zaščitne opreme. KPK je zato uvedel postopek predhodnega preizkusa zaradi suma kršitve določb o nasprotju interesov.

V dveh primerih so ugotovili sum kršitve omejitve poslovanja glede nabave zaščitne opreme, KPK je zato uvedel postopek predhodnega preizkusa. V 61 primerih je KPK zaznal poslovanje med občino in pravnim subjektom, za katerega so veljale omejitve poslovanja. V predhodnem preizkusu bodo preverili, ali so bili to absolutna prepoved poslovanja ali posli, pri katerih je pod določenimi pogoji sklenitev pogodbe dovoljena.

Uvedenih 29 prekrškovnih postopkov

V okviru prekrškovnih pristojnosti so tako pooblaščene uradne osebe komisije uvedle skupno 29 prekrškovnih postopkov, in sicer 17 prekrškovnih postopkov zoper funkcionarje zaradi suma neporočanja subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja iz 35. člena ZIntPK, osem prekrškovnih postopkov zoper odgovorne in pravne osebe zaradi suma nevključitve protikorupcijske klavzule v vsebino naročilnic ali sklenjenih pogodb ter štiri prekrškovne postopke zoper odgovorne in pravne osebe zaradi suma nepridobitve izjave o lastniški strukturi od izbranega ponudnika.