Nekateri ministri in drugi državni funkcionarji vlade Janeza Janše so si po tokratnem poročanju medijev 1. junija lani, dan pred imenovanjem nove vlade, izplačali nadomestila za neporabljen dopust. Iz proračuna jim je bilo izplačanih 204.756 evrov.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v postopku zaradi suma nasprotja interesov pri odločanju o izplačilih denarnih nadomestil za neizkoriščen del letnega dopusta uvedla tudi prekrškovne postopke zoper devet ministrov Janševe vlade, pri čemer so trije že zaključeni.

Nekdanjemu ministru za kmetijstvo Jožetu Podgoršku je KPK izrekel opomin, nekdanjemu ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku pa globo 400 evrov, ker so ugotovili, da se nista izločila iz postopka obravnave in odločanja o lastni vlogi za izplačilo denarnega nadomestila ter o tem nista pisno obvestila svojega nadrejenega, s tem pa sta kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Postopek zoper nekdanjega ministra za digitalizacijo Marka Borisa Andrijaniča pa je KPK ustavil, ker ni bil član vladne komisije za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI). "Šest postopkov pa še ni pravnomočno zaključenih, saj so kršilci napovedali vložitev zahteve za sodno varstvo," so navedli na KPK-ju.

Nadomestila več kot 50 funkcionarjem

Kot je lani julija poročala Mladina, je nadomestila za neizrabljen dopust prejelo več kot 50 nekdanjih ministrov, sekretarjev in funkcionarjev Janševe vlade. Med njimi so največ prejeli nekdanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek za 55 dni neizkoriščenega dopusta (14.784 evrov), nekdanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec za 54 dni (13.437 evrov) in nekdanji finančni minister Andrej Šircelj za 30 dni (12.629 evrov). Na seznamu so med drugim tudi nekdanji notranji minister Aleš Hojs, nekdanji okoljski minister Andrej Vizjak, pa tudi nekateri nekdanji državni sekretarji, kot so Jelko Kacin, Damir Orehovec, Mitja Slavinec in Franc Kangler.

Računsko sodišče je ob revizijskem poročilu proračuna za leto 2022 konec avgusta navedlo, da vlada ni imela pravne podlage za izplačilo omenjenih nadomestil, in pozvalo državno odvetništvo k podaji mnenja o možnostih vračila neupravičeno pridobljenih sredstev.

KPK-jeva priporočila vladi

KPK je zaradi izplačil neizrabljenih dopustov na vlado naslovil več priporočil, kako naj zagotovi, da bo sprejemanje odločitev bolj transparentno.

KPK je ugotovil, da so o predlogih denarnih nadomestil za neizkoriščen dopust ministri odločali na dveh dopisnih sejah vladne komisije za administrativne zadeve in imenovanja, pri čemer so bili vsi sklepi sprejeti na način, da nihče od članov komisije ni glasoval zanje. Hkrati iz zapisnika KAZI-ja ni razvidno, kateri člani so na dopisni seji sploh sodelovali.

“Tovrstna praksa, ki v skladu s poslovnikom vlade velja tako za dopisne seje vlade kot njenih delovnih teles, je izrazito tvegana in ne dosega pričakovanega standarda transparentnosti,” je navedel KPK. Vladi je priporočil, naj zapisniki sej vsebujejo podatke o tem, kateri člani so na seji sodelovali, in naj spremeni način glasovanja tako, da zgolj dejansko oddan glas (za ali proti) posameznega člana šteje, da je bilo glasovanje opravljeno. Prav tako je vladi priporočil, naj prouči, ali so pooblastila, ki jih ministri izdajo državnim sekretarjem za nadomeščanje na sejah KAZI, skladna s poslovnikom vlade.

"Celoten postopek pred KPK-jem je trajal dlje tudi zaradi specifičnosti pravil odločanja vlade in razdrobljenosti gradiv po ministrstvih, posledica česar je prav netransparentnost postopka odločanja vlade. Konkretni primer znova potrjuje, da bi vlada potrebovala tudi načrt integritete: da naj ga izdela, ji je že leta 2018 priporočil Greco (Skupina držav za boj proti korupciji pri Svetu Evrope), saj so načrti integritete dragoceno orodje za identifikacijo tveganj za korupcijo in nasprotja interesov, povezanih z delovanjem ministrov, kadar ti delujejo v svojstvu članov vlade oziroma njenih teles ter za njihovo upravljanje," je še med drugim vladi svetoval KPK.