Gre za predlog zakona, ki je bil pripravljen že novembra lani. Poleg obrnjenega dokaznega bremena (osumljenec mora sam dokazati izvor premoženja) zakon med drugim predvideva tudi finančno preiskavo, je na predstavitvi predloga povedal poslanec SD-ja Anton Colarič.
Ta se lahko uvede za pet let nazaj (daljše obdobje bi po mnenju predlagateljev lahko povečalo negotovost postopka) na podlagi suma, da premoženje izvira iz nezakonitih dejanj, končana pa mora biti v letu dni. Lahko se jo bo tudi podaljšalo za šest mesecev, in sicer na podlagi odredbe tožilca.
Novost predlaganega zakona je tudi zamrznitev premoženja, ki ga lahko na neki točki finančne preiskave odredita tožilstvo in sodnik na podlagi do tedaj zbranih informacij. Odvzem bo sicer mogoč le ob izdani pravnomočni obsodbi.
Zakon bo več pristojnosti dal tudi davčni upravi in uradu za pranje denarja. Po besedah poslanca Franca Jurija je glavna prednost zakonskega predloga - skupaj z obrnjenim dokaznim bremenom - prav v tem, da celostno vključuje vse institucije, ki jih bo usmerjalo tožilstvo.
Ni nujno, da sodišče ugotovi krivdo
V nasprotju z dosedanjo zakonodajo nova predvideva ugotavljanje nezakonitega premoženja tudi v civilnem postopku. To je Borut Sajovic (LDS) ponazoril z naslednjim primerom: nekdo je dobil pet milijonov evrov prek trgovine z mamili in se mu jih zaseže. V sodnem postopku se mu ne uspe dokazati preprodaje mamil, zato ne gre v zapor.
Še vedno pa ne more pojasniti, od kje mu tistih pet milijonov, zato se prek uspešne finančne preiskave to premoženje lahko odvzame, pojasnjuje Sajovic. Zakon sicer predvideva preverbo premoženja, večjega od 50.000 evrov, saj bi bili v nasprotnem primeru stroški preiskave večji od koristi, je pojasnil Colarič.
Predlagatelji zakona zdaj upajo, da bo zakon dobil široko podporo poslancev, kolege pa pozivajo, naj podajo tudi svoja, konstruktivna dopolnila.