Škofje so pri polnočnih mašah poudarili, da Božje učlovečenje prinaša veselje in upanje, nosi pa tudi sporočilo miru.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je pri polnočnici v ljubljanski stolnici menil, da moramo glede na stanje v svetu vsi iskreno obžalovati trenutke in okoliščine, v katerih nismo izpolnili tega, kar nam je bilo zaupano.

Tako kot starši, ki bi morali stražiti svojo družino, da bi že od daleč zaznali vse, kar ogroža njihovo ognjišče in srečo, bi morali z enako z enako pozornostjo in odgovornostjo dogajanje v svetu spremljati politiki, je dejal Zore. "V skrbi za vse ljudi, posebno pa za najbolj izpostavljene in najbolj ranljive, bi morali predvideti dogodke in v največji možni meri ljudi obvarovati vsega, kar ogroža njihov materialni obstoj in njihovo človeško dostojanstvo, vsega kar nasprotuje pravici in pravičnosti," je poudaril.

"Lahko odpremo svoje srce"
Kot je pri polnočni maši v novomeški stolnici dejal predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Glavan, se stotine tisočev srečnih ljudi zahvaljuje za ta milostni dogodek. Vsem vernim kot tudi njihovim domačim, še posebej pa bolnikom, je zaželel, naj jih Novorojeni napolni z upanjem, mirom in radostjo. "Jezus je prinesel slavo Bogu in mir ljudem. Ponesimo to svetu, vsem, ki ne poznajo Boga in zato nimajo tudi drugega, ne slave ne miru," je dejal.

Po besedah mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla, ki je polnočno mašo vodil v mariborski stolnici, sveta noč nagovarja vsakogar. "Lahko ostanemo zaprti vsak v svojem svetu, vsak s svojimi idejami in načrti. Lahko pa svoje srce odpremo, da nas doseže veselo oznanilo, da nas doseže Luč, ki s seboj prinaša tudi mir," je dejal. Zaželel je, da bi v globini svojega srca vsak začutil ta mir, ki ga svet ne more dati, da bi tako bilo manj nesoglasij in napetosti, več pa konkretnih znamenj ljubezni in dobrote.

V evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani je bogoslužje že na sveti večer vodil škof Geza Filo. Poudaril je, da je božič praznik sprave med Bogom in človekom, je pa tudi tisti dan, ko naj bi se človek spravil sam s seboj. "To je dan, ko naj bi bilo konec tesnobe, ker je naša končnost sprejeta v Božjo neskončnost," je dejal Filo in dodal, da sta zato veselje in upanje - in ne tesnoba - temeljno stališče kristjana. Vernikom je zaželel, da bi božične praznike preživeli v radosti in upanju in naj jih "svetloba, ki se je razodela v božični noči, spremlja vse dni prihodnjega leta".

Božične maše so potekale tudi čez božični dan. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore jo je daroval popoldne v ljubljanski stolnici, mariborski nadškof Cvikl pa dopoldne v mariborski stolni cerkvi.

Papežev nagovor mestu in svetu
Številni verniki bodo božič doživeli v Vatikanu, kjer bo zbrane na Trgu svetega Petra nagovoril papež Frančišek, nato pa bo podelil tudi tradicionalni blagoslov mestu in svetu (urbi et orbi). Lani je pozval k miru na Bližnjem vzhodu, pa tudi k miru in spravi po vsem svetu. Spomnil je na konflikte in nasilje širom po svetu kot tudi na številne begunce, ki so morali zapustiti svoje domove.

Več tisoč kristjanov z vsega sveta se je zbralo tudi v Betlehemu, kjer je v soboto pod vodstvom jeruzalemskega latinskega patriarha Pierbattista Pizzaballe potekala tradicionalna božična procesija od Jeruzalema do Betlehema, kasneje pa je Pizzaballa daroval tudi polnočnico.

Božič je eden največjih krščanskih praznikov. Kristjani verjamejo, da je bil Jezus hkrati bog in človek. Z njegovih rojstvom naj bi se Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka ter mu pomagal, da se odreši.